"Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Republiki Sloveniji," je na današnji novinarski konferenci na kmetiji Žabje v Domžalah poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek.
Kot je povedal, se je cena mleka pri pridelovalcu v enem letu znižala za okoli četrtino, krompir se je pocenil za okoli šest odstotkov, sadje za osem odstotkov. Z veliko krizo pa se soočajo tudi pridelovalci svinjskega mesa, saj njegova cena pada že več kot eno leto.
Kot je s svojimi računi ponazoril kmet Andrej Hribar, je maja za kilogram kravjega mesa v klavnici dobil 5,55 evra, avgusta pa približno 3,50 evra. Sam ima v hlevu 40 krav molznic, zato je oddaja mleka pomemben prihodek, ki pa se je v zadnjem letu močno znižal. Lani avgusta je za liter mleka dobil približno 52 centov, letos avgusta pa nekaj manj kot 40 centov.
Ob tem se je vprašal, kako je mogoče, da kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso, a je potem uvoženo meso v slovenskih trgovinah cenejše od slovenskega.
"Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil 20 centov. V kruhu je 80 odstotkov moke oz. pšenice, kmet pa dobi 20 centov," je bil kritičen predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak.
Ob tem je opozoril na vse težji gospodarski in psihološki položaj slovenskih kmetov, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč, naraščajočimi stroški pridelave in hkratnim občutnim padcem odkupnih cen. Izpostavil je, da se mladi zaradi vse težjih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij, nekateri kmetje pa so prisiljeni prodajati tudi plemensko živino. "Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije," je podčrtal.
"Kmetje smo tako vzgojeni, da kmetijo nekako moramo preživeti, tudi če sebi vzamemo, me pa moti, da v medijih poslušam, da se bo hrana zaradi suše podražila, medtem ko jaz kot kmet recimo dobim nižje plačilo za meso. V tem primeru bi pričakoval, da bo tudi potrošnik - tudi sam sem potrošnik - plačal nižjo ceno," je bil jasen Hribar.
Kmetje so poudarili, da je za končno ceno treba pogledati celotno prehransko verigo. "Ne želimo kazati s prstom, kje v verigi se dodaja vrednost, želimo samo poudariti, da slovenske kmetije zagotovo niso razlog za morebitne podražitve hrane. Če bi namreč maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša," je podčrtal Podgorošek.
Letošnje vreme kmetom ni prizanašalo, krmo so jim uničila tako neurja kot suša. Kot je pojasnil Hribar, imajo sami zaradi suše občutno manj krme, zato bodo morali zmanjšati število glav. Naučili so ga namreč, naj ima kmet toliko živali, kolikor jih kmetija lahko preživi. Zagotovo bodo ohranili matično čredo, to je najboljše krave, prodali pa kakšno več, kot bi bila drugače predvidena za zakol. Prav tako bodo kakšnega bika dali iz hleva prej, kot bi ga običajno, in ga ne bodo toliko časa redili.
Je pa Hribar ob tem pozdravil odločitev ministrstva za kmetijstvo, da letos zaradi bistveno zmanjšane rasti travinja ter pomanjkanja krme za rejne živali izjemoma dovoli košnjo zelenega pokrova in uporabo pokošene biomase za krmo.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik je v odzivu za STA pojasnil, da sam sicer ni zasledil trditev, da so kmetje krivi za dvige cen hrane. Ob tem je izpostavil podatke Statističnega urada RS (Surs), ki med drugim za letošnji september ne kažejo znatnega dviga indeksov cen hrane glede na lanska september oz. december.
Se pa strinja, da je to leto prineslo znižanje odkupnih cen kmetijskih pridelkov, kar po njegovih navedbah potrjuje tudi bazni indeks drugega letošnjega četrtletja.
"Lahko samo pritrdim izjavam, da je stanje v posameznih panogah izjemno resno in ima lahko dolgoročno negativne posledice na obseg tržne kmetijske pridelave," je zapisal. Ob tem je izpostavil, da so odkupne cene bolj kot od razmerij v verigi odvisne od trendov na globalnih trgih.
Krepitev sodelovanja v prehranski verigi zato po njegovem prepričanju ne bi smela biti zgolj želja, temveč realna pot, oblikovanje poslovnega modela v verigi, ki bi zagotavljal pravična razmerja pa nujnost. "Žal v celotni verigi odnosi temeljijo na tekmovanju, namesto sodelovanju, na kar varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano opozarja že ves čas," je še zapisal.
