Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije (KGZS) ob znakih suše, ki se kažejo v več delih Slovenije, opozarja na nujno prilagoditev kmetijskih praks in na pomen pravočasnega in strokovnega namakanja.
Znaki suše se letos že kažejo v več delih Slovenije - od Koroške, Savinjske in Gorenjske do Dolenjske in Štajerske - kjer so padavine skromne, tla pa se hitro izsušujejo.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje po Sloveniji prevladuje mala vodnatost rek. Srednjo vodnatost ohranjajo le nekatere reke na severozahodu, severovzhodu, v osrednji Sloveniji in na Primorskem.
Danes in v prihodnjih dneh, predvidoma do nedelje popoldan, bo vodnatost rek po državi ustaljena s trendom počasnega zmanjševanja. Podzemne vode so večinoma na običajnih ravneh za ta letni čas, z nižjimi vrednostmi na Ljubljanskem barju, v Savinjski kotlini in dolini Vipave. V več regijah je zaznano zmerno sušno stanje. Napovedane padavine bodo stanje večinoma ohranjale brez večjih sprememb.
V Koroški, Savinjski, Dolenjski, Štajerski in Gorenjski regiji se že kažejo znaki suše, saj so bile padavine v zadnjem obdobju zelo skromne ali jih sploh ni bilo. Posledice suše so odvisne predvsem od teksture tal in vsebnosti organske snovi. Degradirana tla z manj organske mase in lahka tla ter nagnjene površine suša bolj prizadene. Ponekod so tla že močno izsušena, opozarjajo na KGZS.
Zaradi izsušenega zgornjega sloja tal so posevki poljščin, zelenjadnice in tudi travinje ponekod že prizadeti. Spomladanske setve bodo odvisne od prihodnjih padavin.
V sadjarstvu je pomanjkanje vode v tem obdobju, ko je večina sadnih vrst v fazi cvetenja ali tik pred njim, posebej kritično.
Kljub temu da je bila zimska vodna bilanca še ugodna, je aprila postala negativna, kar vpliva na rast rastlin in sprejem hranil. Nekatere kulture (npr. hmelj, sadno drevje in zelenjava) se že namakajo, da se ohrani vlaga v tleh.
KGZS kmetom svetuje, da v sušnih razmerah prilagodijo delo na kmetijah. Prepovedano je kurjenje organskih ostankov, neustrezno je globoko oranje ter uporaba granuliranih, živinskih in apnenih gnojil. Prav tako ni smiselna uporaba talnih herbicidov, zato se priporoča mehansko zatiranje plevelov, zapiranje zimske brazde, plitva obdelava tal ter čimprejšnje mulčenje prezimnih posevkov. Gnojenje, apnenje in dosejevanje naj se izvede šele ob večjih padavinah.
Več informacij in nasvetov na povezavi.
