Laboratorij bo namreč umeščen v Poslovni coni Stara vas, kjer nastajata s podporo sredstev Sklada za pravični prehod tudi dva nova specializirana inkubatorja. Dr. Aleš Štefančič s Kemijskega inštituta je nato predstavil novo enoto v Velenju, koncept biorafinerije in priložnosti za sodelovanje z gospodarstvom. Raziskovalci inštituta so osvetlili tri ključne sestavine biomase in njihov potencial za nove industrijske izdelke in tehnologije: dr. Edita Jasiukaitytė-Grojzdek lignin kot vir aromatskih kemikalij in naprednih materialov, dr. Gregor Lavrič celulozo kot temelj bioosnovanih materialov, izr. prof. dr. Miha Grilc pa hemiceluloze kot vir platformnih kemikalij.
Sodelovali so dr. Uroš Novak (Kemijski inštitut), izr. prof. dr. Blaž Nardin (Univerza na Primorskem, Fakulteta za tehnologijo polimerov), dr. Aleš Mihelič (Gorenje, d. o. o.) in Eva Štraser (ustanoviteljica podjetja EveGreen). Sogovorniki so poudarili, da je za uspešno sodelovanje potrebno predvsem zaupanje, za uspeh pa pogum. Izkoristiti je potrebno regijske potenciale in oblikovati projekte, ki pomagajo najti pot k rešitvam. Regija ima inovacijski potencial in usposobljene kadre, s pomočjo Sklada za pravični prehod pa pridobiva pomembno razvojno infrastrukturo, ki jo je sedaj potrebno dobro izkoristiti. Prihod Kemijskega inštituta ponuja poleg priložnosti za sodelovanje z gospodarstvom tudi možnosti za udejstvovanje mladih, predvsem z raziskovalnimi, magistrskimi in doktorskimi nalogami.
Forum je bil namenjen predstavnikom podjetij, razvojnih organizacij in javnih institucij ter vsem, ki jih zanimajo bioosnovane in krožne tehnologije ali sodelovanje z raziskovalnim okoljem, tako iz regije kot tudi širše. Takšne vrste laboratorij bo namreč edini na širšem območju tega dela Evrope.
Kemijski inštitut bo septembra 2027 odprl v Velenju sodoben laboratorij za raziskave biorafinacije biomase. Projekt je vreden 15,4 milijona evrov, od tega je 13 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev iz Sklada za pravični prehod. Obsega gradnjo 1.400 m² specializiranih raziskovalnih in tehničnih prostorov ter nakup napredne opreme.
Laboratorij bo zaposlil najmanj deset novih strokovnjakov in pri prenosu inovacij v prakso tesno sodeloval z več kot 20 podjetji. S tem bo okrepil raziskovalno infrastrukturo Savinjsko-šaleške regije in podprl njen trajnostni gospodarski prehod od premoga k biotehnološkim rešitvam.
