Ta teden smo obiskali prostore Medpodjetniškega izobraževalnega centra Velenje (MIC), kjer so velenjski dijaki v sklopu gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline predstavili štiri raziskovalna dela.
Letos jih je bilo skupno oddanih 31 z različnih šol; od tega 16 osnovnošolskih in 15 srednješolskih. Med osnovnošolci je bilo zaznati več raziskovanja s področja humanističnih, družboslovnih in biotehniških ved, med srednješolci pa izrazito več na izključno tehniškem področju. Je pa dijakinja Gimnazije ŠC Velenje Ana Miklavžina presenetila z raziskovalno nalogo na temo psihologije in medicine, z naslovom Psihofizično stanje srednješolcev v obdobju epidemije koronavirusa (SARS-CoV-2).
»Posledice pandemije na duševnem zdravju sem opazila tudi pri sebi in s to raziskovalno nalogo me je zanimalo predvsem, kako je to vplivalo na družbo kot celoto. Ugotovila sem, da je stanje kritično, najbolj med mladimi. Mislim, da bi morali ljudi na to temo bolj ozaveščati in se splošno o tem več pogovarjati. Samomorilne misli so danes zelo pogost pojav, žal pa še vedno velika tabu tema.« nam je zaupala dijakinja Ana Miklavžina.
Ana Miklavžina.
Iz okvirjev je stopil tudi dijak Gimnazije ŠC Velenje Bruno Šonc, ki je svoje raziskovanje posvetil področju politične filozofije. Nalogo z naslovom Vprašanje pravičnosti in svobode pri Rawlsu so morali posebej odobriti, saj je to prva naloga s področja filozofije odkar gibanje Mladi raziskovalci živi. John Rawls je bil ameriški filozof, v svetovnem merilu prepoznan predvsem po svojem političnem liberalizmu, ki ga je navezoval na pravičnost in svobodo. Bruno se je posvetil omenjeni teoriji, katere prispevke je tudi sam kritično vrednotil k sodobni politični filozofiji.
»Že več let spremljam politično dogajanje in prišel sem do spoznanja, da je na stvari potrebno gledati še globlje. Pri nalogi sem se veliko opiral na področje etike in moralne filozofije. Moja naloga je sicer zelo teoretskega tipa in se veže na nek ozko zastavljen segment v politični teoriji, ampak vseeno mislim, da nekateri odgovori, ki jih ta naloga prinaša, imajo neko aplikativno vrednost. Skratka, neenakosti ne bi smele biti dopustne v nobenem primeru – vse večje socialne razlike so problem, kateremu bi morali namenjati več pozornosti.« je bil odločen Burno Šonc.
Bruno Šonc.
Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline sega v leto 1984. Gre za gibanje, ki vzpodbuja mlade k raziskovanju, inovativnosti in ustvarjalnosti. Učenci, dijaki ali študenti na poljubno temo pripravijo raziskovalno nalogo in jo predstavijo z javnim nastopom. Ocenjuje jih komisija in jim po koncu predstavitve postavi tudi različna vprašanja. Vsako leto podeljujejo razne nagrade in priznanja, tudi na državni ravni. Doslej je v Šaleški dolini že 2.882 mladih raziskovalcev izdelalo kar 1.494 raziskovalnih nalog, pri čemer jim je pomagalo že 1.537 mentorjev in somentorjev.
Ob tokratni priložnosti pa nam je tudi koordinatorica gibanja Mladi raziskovalci Karmen Hudournik namenila nekaj besed: »Ko sem pred leti prevzela koordinatorstvo, se nisem zavedala kakšno širino ima Gibanje. Vseskozi se prepletajo aktivnosti, ki povezujejo avtorje, mentorje, šole, podjetja, krepijo odnose in prinašajo zanimive, nove, mogoče kdaj tudi ne tako dobre, pa vendar dobrodošle izkušnje. Bistvo gibanja so mladi raziskovalci; brez njih in njihovih idej, dela in raziskovanja, gibanja ne bi bilo. Da dosežejo zadani cilj – dokončati raziskovalno nalogo in jo uspešno predstaviti je velik uspeh. S tem dodajo še kamenček več v mozaik znanja in izkušenj.«
Projekt Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline med drugimi financira tudi Mestna občina Velenje.
