Družbe SAŠA regije so kljub enoodstotnemu padcu števila zaposlenih ustvarile 12 % več prihodkov in 12 % več odhodkov. Prihodki od prodaje na domačem trgu so se zvišali za 17 %, na tujem trgu pa za 6 %. Čisti dobiček se je povečal za 8 %, medtem ko se je čista izguba povečala za 35 %. Poslovno leto 2023 so družbe SAŠA zaključile z neto čistim dobičkom, ki je bil za 17 % nižji kot leto prej.

Neto dodana vrednost družb SAŠA regije je bila za 13 % višja kot leto prej, neto dodana vrednost na zaposlenega pa za 14 % višja. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega se je zvišala za 10 % in je znašala 2.060 evrov, kar je najvišje v zadnjih petih letih.

Pregled podjetnikov v SAŠA regiji

Na dan 31. 12. 2023 je bilo v Poslovnem registru Slovenije v SAŠA regiji vpisanih 2.939 podjetnikov. V letu 2023 je bilo 506 novoustanovljenih in 380 izbrisanih podjetnikov. Letna poročila za leto 2023 je predložilo 1.492 podjetnikov, kar je 95 več kot leto prej.

Podjetniki SAŠA regije so z dvoodstotno rastjo števila zaposlenih ustvarili 8 % več prihodkov, 7 % več odhodkov in za 1 % zmanjšali čiste prihodke od prodaje na tujih trgih. Leto 2023 so zaključili z neto podjetnikovim dohodkom v višini 17 milijonov evrov, kar je 25 % več kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega z nosilci dejavnosti je bila za 15 % višja. Mesečna bruto plača na zaposlenega se je zvišala za 104 evre in znašala 1.423 evrov.

Izzivi in priložnosti

Leto 2023 je prineslo številne izzive za SAŠA regijo, vključno s poplavami, ki so povzročile obsežno škodo in prizadele številna podjetja. Prizadevanja za normalizacijo poslovanja so postala prioriteta, saj so podjetja izgubljala poslovne partnerje in kupce v tujini. Celotna regija je bila nekaj dni praktično ohromljena, kar je vplivalo tudi na poslovanje podjetij, ki neposredno niso utrpela škode.

Razvoj in gradnja tretje razvojne osi ostajata kritična problema za SAŠA regijo. Slaba prometna povezanost z ostalimi deli Slovenije upočasnjuje razvoj in ovira konkurenčnost regije. Pospešitev izgradnje tretje razvojne osi je nujna za izboljšanje poslovanja gospodarstva v regiji.

Ključni dejavniki za izboljšanje poslovnega okolja

• Debirokratizacija: Poenostavitev administrativnih postopkov bi podjetjem omogočila hitrejše in učinkovitejše poslovanje, kar bi spodbudilo rast in razvoj podjetij.

• Ugodnejše davčno okolje: Zmanjšanje davčnih obremenitev bi povečalo konkurenčnost regije in olajšalo poslovanje podjetij.

• Kadri: Pomanjkanje kvalificiranih kadrov je eden izmed glavnih izzivov v SAŠA regiji. Pomembno je vlagati v izobraževanje in usposabljanje ter spodbujati zaposlovanje mladih in tujcev za zapolnitev vrzeli na trgu dela.

• Razbremenitev plač: Razbremenitev plač bi omogočila višje neto plače za zaposlene, kar bi prispevalo k večji motivaciji in zadrževanju kadrov, kar bi pozitivno vplivalo na produktivnost in konkurenčnost podjetij v regiji.

Raznolika področja dejavnosti

SAŠA regija se ponaša z raznolikostjo gospodarskih dejavnosti. Predelovalna industrija prispeva največ k prihodkom in zaposlovanju, medtem ko gradbeništvo in trgovina prav tako pomembno vplivata na regionalno gospodarstvo. Oskrba z električno energijo, plinom in paro izstopa z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega, kar kaže na visoko učinkovitost in specializacijo.

Gostinstvo in promet imata velik potencial za nadaljnji razvoj, zlasti zaradi naraščajočih potreb po turizmu in logistiki. Informacijske in komunikacijske dejavnosti kažejo močno rast in prispevajo k inovacijam v regiji.

Primerjava z drugimi regijami

SAŠA regija ima nekaj specifičnih značilnosti v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji. V primerjavi s Podravsko in Osrednjeslovensko regijo je SAŠA regija manjša po številu podjetij in skupnih prihodkih. Podravska regija ima na primer več kot dvakrat več prihodkov (13.423.142 tisoč EUR), medtem ko Osrednjeslovenska regija dosega celo 71.335.968 tisoč EUR prihodkov. Kljub temu SAŠA regija dosega pomemben delež čistega dobička in ima relativno visoko dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi z nekaterimi drugimi regijami, kot sta Koroška in Zasavska regija.

Primerjava med občinami

SAŠA regija izstopa po visoki dodani vrednosti na zaposlenega, še posebej v občini Šoštanj. Velenje je vodilno po številu podjetij. Ljubno in Luče kažeta visoko stabilno rast, medtem ko Gornji Grad izstopa po nižji dodani vrednosti na zaposlenega.

Pogled v prihodnost

Kljub številnim izzivom, s katerimi se je SAŠA regija soočila v letu 2023, ostaja optimističen pogled v prihodnost. Sodelovanje z vsemi deležniki na državni in lokalni ravni ter medsebojno sodelovanje gospodarstvenikov bo ključno za doseganje želenih rezultatov in izboljšanje konkurenčne stabilnosti. Povezovanje in sinergija med podjetji ter skupni napori v obnovi in razvoju bodo omogočili trajnostno rast in razvoj regije.

Z zanesljivimi vlaganji in podporo bo SAŠA regija lahko premostila trenutne izzive in se razvijala v stabilno in konkurenčno poslovno okolje, kar bo prineslo koristi vsem prebivalcem regije. Skupaj lahko zagotovimo svetlo prihodnost in visoko kakovost življenja v SAŠA regiji.

Sklad za pravični prehod

Poleg zgoraj navedenih izzivov je bil objavljen tudi javni razpis za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko-Šaleški regiji v okviru Sklada za pravični prehod. Namen razpisa je spodbujanje gospodarskega prestrukturiranja s sofinanciranjem velikih, trajnostno naravnanih investicij, ki bodo prispevale k ustvarjanju novih delovnih mest.

V SAŠA regiji bo za operacije velikih podjetij na voljo predvidoma 12,75 milijonov evrov, za operacije mikro, malih in srednje velikih podjetij pa 29,75 milijonov evrov, skupaj kar 42,5 milijonov evrov. Namen razpisa je tudi podpora projektom izgradnje ekonomsko-poslovne infrastrukture na saniranih površinah, povezanih s premogovništvom, kar bo prispevalo k prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo.

Vir: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica