Hkrati želijo subtilno poudariti, da opustitev kajenja zmanjša tveganje za nastanek bolezni, je pojasnila v uvodnem nagovoru na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Kampanja letos nagovarja najbolj ogrožene kadilce, starejše od 40 let, na podoben način, kot so jih v letih, ko so začenjali kaditi.
“Takrat je bilo kajenje predstavljeno kot nekaj privlačnega, zato smo zasnovali oglase v obliki stripa in animiranega filma, v katerem namesto privlačnosti kajenja predstavljamo simptome pljučnega raka in kadilce pozivamo, da naj v primeru simptomov obiščejo zdravnika, v vsakem primeru pa razmislijo o opustitvi kajenja,” je idejno zasnovo kampanje razložila Žličar.
Zdravnica Martina Vrankar, ki zdravi pljučnega raka, je predstavila epidemiološke podatke in poudarila, da je pljučni rak velik in pomemben javno zdravstveni problem v Sloveniji in po svetu. “Vsako leto v Sloveniji za pljučnim rakom zboli 1600 ljudi, od tega jih 1200 umre. Pljučni rak je tretji najpogostejši rak, vendar z najvišjo smrtnostjo,” je poudarila.
Čeprav pojavnost pljučnega raka pri moških ostaja stabilna, pri ženskah v zadnjih letih narašča. V zadnjem desetletju vsako leto zboli šest odstotkov več žensk.
Kot glavni dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je izpostavila kajenje. “Kar 85 odstotkov primerov pljučnega raka lahko pripišemo kajenju. Tako je tudi porast pojavnosti raka pri ženskah povezan z začetkom množičnega kajenja pri ženskah,” je dodala.
“Množično kajenje se je z zamikom začelo pred tremi, štirimi desetletji in to se odraža na številu zbolelih danes. Pričakujemo, da bo pojavnost raka pri ženskah še naraščala,” je razložila.
Pasivno kajenje prav tako povečuje tveganje za nastanek bolezni, in sicer za okoli 20 odstotkov.
Po besedah Vrankar ostaja zgodnje odkrivanje ključnega pomena za uspešno zdravljenje. “Petletno preživetje bolnikov, pri katerih odkrijemo pljučnega raka v zgodnjih fazah, presega 60 odstotkov, medtem ko je pri bolnikih z metastatsko boleznijo manj kot pet odstotkov,” je pojasnila. Simptomi so kašelj, težko dihanje, bolečine v prsnem košu in nenamerno hujšanje. Nanje je treba biti pozoren in v kolikor trajajo dlje kot tri tedne, se je treba posvetovati z zdravnikom, je še dodala.
Za konec je Vrankar poudarila, da vidi izboljšave na tem področju v ozaveščanju otrok že zelo zgodaj v osnovni šoli o nevarnostih, škodljivostih kajenja, in ne v zakonskih omejitvah uporabe tobačnih izdelkov.
Vir: STA
