Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, so večkrat pojasnili na ministrstvu za delo.
Kot so poudarili, je Slovenija ena izmed prvih držav, ki je uzakonila to pravico, za to pa se je odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest. Pričakovanje po nenehni dostopnosti po njihovih navedbah ustvarja pritisk na zaposlene ter tveganje za njihovo varnost in zdravje.
Delodajalci so morali za zagotavljanje te pravice do danes sprejeti ustrezne ukrepe. Ministrstvo za javno upravo jih je opredelilo v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga socialni partnerji podpisali v petek. Tudi zasebni sektor je po navedbah delodajalskih združenj na pravico do odklopa pripravljen, je pa iz njihovih vrst zaznati zaskrbljenost glede izvajanja pravice v podjetjih, vezanih na mednarodne trge ali fleksibilen delovni čas.
Medtem na sindikalni strani opozarjajo, da so skušali nekateri delodajalci pravico namesto v kolektivni pogodbi urediti s pravilnikom, največji problem pa vidijo v številnih izjemah.
Med najpogostejšimi sprejetimi ukrepi so zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja zaposlenih ter usposabljanje vodij, ob tem pa še ukrepi tehnične narave, kot je preusmeritev elektronske pošte in telefonskih klicev v času, ko delavec ni na delovnem mestu, in vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti.
Delodajalci so se morali ob pravici do odklopa pripraviti tudi na dodatno zaščito delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov. Zanje se namreč z današnjim dnem uveljavlja zadržanje učinkovanja morebitne odpovedi o zaposlitvi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. Ob tem se jim v primeru, da jim bo delodajalec prepovedal opravljanje dela, nadomestilo zvišuje s 50 na 80 odstotkov plače, ter zagotavlja pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo.
Z novelo zakona o delovnih razmerjih se je določilo tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen bo povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi za primer, da sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito.
Vir: STA
