Na slovenskem nepremičninskem trgu se je v letu 2025, po treh letih upadanja števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, število transakcij ponovno povečalo. K povečanju števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin je prispevalo predvsem nižanje obrestnih mer in posledično povečevanje obsega stanovanjskih kreditov.
Kljub temu se je ob nadaljnji rasti cen dostopnost stanovanj za pretežni del prebivalstva še naprej zmanjševala.
Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države v primerjavi z letom 2024 povečalo za 25 do 30 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov.
V primerjavi z letom 2021, ko je po epidemiji število transakcij pri nas doseglo vrh, je bilo lani število kupoprodaj stanovanj sicer še vedno manjše za približno 20 odstotkov, hiš pa za približno 15 odstotkov.
V letu 2025 se je rast cen stanovanjskih nepremičnin nadaljevala.
Na ravni države so cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 11 odstotkov, hiš pa za 10 odstotkov. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so po intenzivni rasti v zadnjih letih zrasle le za 2 odstotka.
Cene stanovanj in hiš so ponovno dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni države prvič prebila mejo 3.000 €/m², v Ljubljani, kjer je najvišja, pa mejo 5.000 €/m².
