Potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči – ta zaradi izračuna na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo, bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot podatek o BDP na prebivalca – je v Sloveniji leta 2023 dosegla 87 odstotkov povprečja EU, kar je enak delež kot leto prej, je razvidno iz izračunov evropskega statističnega urada Eurostat, ki jih je danes povzel Statistični urad RS (Surs).
Ta potrošnja je bila med 36 evropskimi državami, ki jih je pod drobnogled vzel Eurostat, najvišja v Luksemburgu (138 odstotkov povprečja EU), najnižja pa v Albaniji (42 odstotkov povprečja EU).
Po kazalniku BDP na prebivalca v standardih kupne moči kot merilu gospodarske razvitosti je položaj držav podoben kot pri potrošnji na prebivalca v standardih kupne moči, vendar so razlike med državami bistveno večje, so poudarili slovenski statistiki.
V Sloveniji je BDP na prebivalca v standardih kupne moči v letu 2023 dosegel 91 odstotkov povprečja EU ali eno odstotno točko več kot v letu 2022. Najvišjo vrednost tega kazalnika med 36 evropskimi državami je imel Luksemburg (239 odstotkov povprečja EU), najnižjo pa Albanija ter Bosna in Hercegovina (35 odstotkov povprečja EU).
Evropska primerjava ravni cen skupin proizvodov in storitev, namenjenih za končno potrošnjo gospodinjstev, kaže, da je raven cen v Sloveniji leta 2023 dosegala 91 odstotkov povprečja ravni cen v EU. Od držav članic unije je imela v povprečju najdražje proizvode in storitve za končno potrošnjo Danska (143 odstotkov povprečja EU), najcenejše pa Romunija (60 odstotkov povprečja EU).
Razlike med Slovenijo in sosednjimi državami v cenah opazovanih skupin proizvodov in storitev so bile najizrazitejše pri gostinskih in nastanitvenih storitvah: cene teh storitev so bile v Avstriji višje za 21 odstotkov, v Italiji za 20 odstotkov in na Hrvaškem za en odstotek, na Madžarskem pa nižje za 20 odstotkov.
Precej so se razlikovale tudi cene v skupini prometna sredstva. V vseh sosednjih državah so bile cene višje kot v Sloveniji, najizraziteje v Avstriji in na Madžarskem, in sicer za 14 oz. deset odstotkov. Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so bile v Avstriji v povprečju višje za pet odstotkov, v Italiji za dva odstotka in na Hrvaškem za en odstotek, medtem ko so bile cene na Madžarskem enake kot v Sloveniji.
Vir: STA
