Mikroplastika v tekstilu: nevidni sovražnik
Tekstil je eden najpomembnejših virov mikroplastike, ki obremenjuje okolje. Mikrovlakna, ki nastajajo med proizvodnjo, nošenjem, pranjem in odstranjevanjem tekstila, se razširjajo v naravni svet in jih najdemo praktično povsod. Po ocenah Mednarodne zveze za varstvo narave kar 35 % mikroplastike, ki konča v svetovnih oceanih, izvira iz pranja sintetičnih tekstilov, medtem ko Program Združenih narodov za okolje ocenjuje, da ta delež znaša približno 16 %.
V Evropi vsako leto v površinske vode zaide približno 13.000 ton tekstilnih mikrovlaken, kar pomeni okoli 25 gramov na prebivalca. Problem še dodatno poglablja hitra moda, saj so oblačila iz sintetičnih materialov manj trajna, pogosto uporabljena le nekajkrat, nato pa hitro končajo kot odpadek. Poleg mikrovlaken tekstil sprošča tudi druge oblike mikroplastike, ki nastajajo zaradi uporabe dodatkov, kot so premazi, potiski, gumbi in bleščice, ki se nahajajo na številnih oblačilih.
Bleščice: mikroplastika s posebnim leskom
Bleščice so prav poseben predstavnik mikroplastike, ki očarajo z raznolikostjo oblik, barv in velikosti. Njihova sestava je skrbno prilagojena, da dosežejo izrazit estetski učinek. Običajno so izdelane iz različnih vrst plastike, kot so PET, PMMA ali PVC, ter prekrite s tankimi sloji kovin, kot so aluminij, titan, železo ali bizmut, kar jim daje značilen lesk. Bleščice so na voljo v velikostih od drobnih 50 μm do 6 mm, kar jih uvršča med mikroplastiko (< 5 mm), in prihajajo v raznovrstnih oblikah – od klasičnih krogov do trikotnikov, srčkov, zvezd in drugih igrivih vzorcev. Pogosto so dodatno obogatene s holografskimi učinki ali barvnimi pigmenti, ki še poudarijo njihov bleščeč videz in jih naredijo nepogrešljive na modnih kosih in dekoracijah.
Kako zakonodaja obravnava bleščice?
Pred več kot letom dni je Evropska komisija v okviru kemijske zakonodaje REACH uvedla Uredbo 2023/2055, znano kot omejitev mikroplastike. Ta uredba se osredotoča na biološko nerazgradljive in netopne mikrodelce, ki jih proizvajalci namerno dodajajo različnim izdelkom ali jih uporabljajo samostojno. Gre za široko zasnovano omejitev, saj takšni delci, med njimi tudi bleščice, najdejo svojo pot v številne vsakodnevne izdelke.Kaj lahko storimo?
Kako bleščice vplivajo na okolje?
Raziskave razkrivajo, da so bleščice pogost del onesnaženja v odpadnih vodah in sedimentih vodnih ekosistemov. Na Norveškem so jih našli v polovici vzorcev odpadnih voda iz čistilnih naprav, medtem ko v Avstraliji predstavljajo kar 24 % vseh delcev mikroplastike v aktivnem blatu čistilnih naprav, kar jih uvršča na tretje mesto, takoj za mikrovlakni in fragmenti. Bleščice so bile odkrite tudi v rekah, vendar zaradi omejitev metod zaznavanja njihova dejanska prisotnost pogosto ostaja podcenjena.
Če že imate oblačila z bleščicami, obstajajo načini, kako zmanjšati njihov vpliv na okolje:
- Večkratna uporaba: Nosite oblačila večkrat, da podaljšate njihovo življenjsko dobo.
- Pravilno ločevanje odpadkov: Neuporabna oblačila odnesite v trgovine z rabljenimi oblačili, dobrodelne organizacije ali reciklažne centre.
- Nega pri pranju: Pralna vrečka za mikrovlakna lahko zmanjša sproščanje bleščic v odpadno vodo.
- Kreativno recikliranje: Predelajte stara oblačila v nove izdelke.
Bleščeča oblačila sicer prinašajo trenutke veselja in elegance, a je nujno, da razmišljamo tudi o njihovem vplivu na okolje. Majhne spremembe pri naših navadah lahko bistveno prispevajo k varovanju našega planeta.
Vir: Fakulteta za varstvo okolja; ZPS
