Akcija za besedo leta poteka pod okriljem Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU od leta 2016. Javnost je tokrat poslala več kot 600 predlogov, komisija pa je med finalistke, med katerimi je bila tudi Delova beseda leta, uvrstila še besede bojler, brutalno, dvoživka, hibridno delo, kajtanje, komisarka, odklop, omrežnina, učitelji in zet. Delo bo svojo besedo leta prav tako razglasilo danes.
Po številu glasov javnosti sta se na drugo in tretje mesto uvrstili omrežnina in dvoživka.
V komisiji, ki je izbrala finalistke, so bili predstavniki ZRC SAZU Kozma Ahačič, Marijan Dović, Dan Podjed, Agata Tomažič in vodja akcije Simona Klemenčič, Slavko Jerič z MMC RTV Slovenija in Valerija Škof iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Kot je opozorila Simona Klemenčič, letos ni bilo izbora za pesem leta. Lani, ko je zmagovalno pesem napisala umetna inteligenca, so namreč ugotovili, da je era pesmi dosegla svoj naravni konec.
Izpostavila je, da Beseda leta ni tekmovanje, ampak je ilustracija, nabor besed, ki pričajo, o katerih temah se je čez leto govorilo bolj kot sicer. Za vseh 11 kandidatk je bilo po njenih besedah oddanih 6210 glasov.
Besedo dvoživka po njenih besedah poznamo že več desetletij, politične okoliščine pa so ji dale nov zalet in zlasti po letu 2021 se je njena raba začela izjemno večati. Besedo je pokomentirala predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Lilijana Šprah, ki je spomnila, da se beseda povezuje z zdravniki, ki hkrati opravljajo zdravstveno dejavnost tako v okviru javnega kot zasebnega sektorja. V sebi nosi tudi določeno mero kritike, saj opozarja na pomanjkljivosti in različne izzive v zdravstvu.
Čeprav se brezčasnicam pri Besedi leta izogibajo, so po besedah Simone Klemenčič besedo genocid uvrstili zaradi izrednega porasta njene rabe v zadnjih desetletjih in še posebej v zadnjem letu. Po besedah predstojnika Inštituta za kulturno zgodovino Gregorja Pobežina, ki je podal komentar besede, so ta izraz ustvarili antični Rimljani, ki so tudi sami večkrat v svoji zgodovini zagrešili genocid. Žalostno pa se mu zdi, da se o tem pogovarjamo danes.
Besedo omrežnina je komentiral antropolog Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje. Spomnil je, da se je z njo prvič srečal v 80. letih minulega stoletja, ko sta bili popularni še besedi redukcija in stabilizacija ter ko so bili časi varčevanja z električno energijo. Danes je, kot verjetno še mnogi, obupan, ko skuša ugotoviti, “kako po novem omrežnina pravzaprav funkcionira”. Omrežino smo po njegovem danes “prepustili, nebu, nebesom, neznanemu”. Menil je, da je prav, da jo vzamemo nazaj v roke.
Komisija je izbrala tudi novotvorjenko leta 2024. To je preturizem, ki je nastala po vzoru angleške besede overtourism, kar označuje prekomerni turizem.
Kretnjo leta je razglasila Valerija Škof iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Kot je povedala, so bile letos med nominiranimi kretnjami še umetna inteligenca, Trump, Gaza, Palestina in Mastercard. Na drugo mesto se je uvrstila umetna inteligenca in na tretje Mastercard.
Lani je največ glasov v izboru za besedo leta dobila beseda ujma v navezavi na poplave, ki so leta 2023 prizadele državo.
Vir: STA
