Popolni Sončev mrk bo 12. avgusta najprej mogoče opazovati nad odročnim območjem severne Rusije. Senca se bo nato raztezala čez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, severni del Atlantskega oceana, severno in osrednjo Španijo in skrajni severovzhod Portugalske, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
V Španiji bo pot popolnega mrka potekala približno od severnega mesta Oviedo do otoka Majorka. Tam ga bo moč opazovati tik pred sončnim zahodom, trajal pa bo manj kot dve minuti. Mrk bo v Španiji lahko spremljala tudi skupina iz Slovenije, ki se bo tja odpravila v okviru organiziranega potovanja, pri opazovanju pa jih bo spremljal astronom Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
V nekaterih delih Rusije in Grenlandije bo popolni Sončev mrk trajal nekoliko dlje, vendar še vedno manj kot dve minuti in pol. Najdlje, dve minuti in 18 sekund, bo trajal približno 45 kilometrov severozahodno od islandske obale.
V Sloveniji bo vidna le prva polovica mrka
V večjem delu Evrope - tudi v Sloveniji - Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, ko bo Luna zakrila le del Sončeve ploskve. Pojav bo trajal približno uro in 45 minut.
Kot je za STA pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete Igor Žiberna, bo delni Sončev mrk pri nas viden v večernem času. Začel se bo okoli 19.25, največja prekritost bo nastopila ob 20.16, ko bo Luna zakrila približno 91 odstotkov Sončevega premera. Ker bo Sonce pri nas zašlo že približno štiri minute prej, največje faze mrka po besedah Žiberne ne bomo mogli opazovati, temveč bo vidna le njegova prva polovica. Stopnja prekritosti bo sicer nekoliko večja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji.
Za čim boljše opazovanje je po njegovih besedah priporočljivo izbrati lokacijo z odprtim pogledom proti severozahodu. "Idealne so višje ležeče točke, kjer pogleda proti obzorju ne zastirajo stavbe, drevesa ali reliefne ovire," je dejal.
Ljubiteljski astronom Bojan Ambrožič med najboljšimi razgledišči izpostavlja Tromejo in Triglav, dobra izbira pa je tudi slovenska obala, denimo Piran. V okolici Ljubljane priporoča razgledni stolp na Rašici, medtem ko Šmarna gora zaradi omejenega pogleda proti zahodu ni primerna.
Pri opazovanju Sončevega mrka je nujno upoštevati varnostna priporočila. Kot je poudaril Žiberna, v Sonce nikoli ne smemo gledati neposredno, temveč le skozi posebej izdelane sončne filtre oz. zaščitna očala za opazovanje Sonca. "Uporabimo lahko tudi varilsko steklo ustrezne optične gostote. Običajna sončna očala, počrnjeno steklo ali fotografski filmi ne zagotavljajo zadostne zaščite in lahko povzročijo trajne poškodbe vida," je opozoril.
Redek pojav, na katerega lahko posamezno območje čaka stoletja
Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter nanjo vrže svojo senco in ustvari nenavaden mrak. "To se lahko zgodi le ob mlaju. Ker je Lunina tirnica glede na Zemljino orbito okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj, se takšna popolna poravnava ne zgodi ob vsakem mlaju. Prav zato so Sončevi in Lunini mrki razmeroma redki pojavi," je dejal Žiberna.
Ta pojav so številne starodavne civilizacije razumele kot znamenje apokalipse ali sporočilo bogov, po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa pa gre v resnici za "kozmično naključje".
Vsako leto se sicer zgodita približno eden ali dva Sončeva mrka. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let. Že 2. avgusta 2027 bo popolni Sončev mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. Ta bo najdaljši v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala šest minut in 23 sekund. Prebivalci Slovenije smo popolni Sončev mrk nazadnje opazovali 11. avgusta 1999, na naslednjega pa bomo morali počakati vse do 3. septembra 2081.
Običajno dva tedna pred ali po Sončevem mrku nastopi še Lunin mrk. Po besedah Žiberne bo letos iz Slovenije tako mogoče opazovati tudi delni Lunin mrk, ki bo nastopil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala.
Po mrku bodo nebo razsvetlili Perzeidi
Posebnost avgustovskega nočnega neba je tudi meteorski roj Perzeidov, eden najlepših in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev v letu, katerega vrhunec bo letos nastopil prav po Sončevem mrku.
Perzeidi so utrinki, ki navidezno izhajajo iz ozvezdja Perzej. Vsako leto med sredino julija in koncem avgusta Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka sled drobnih prašnih delcev, ki jih za seboj pušča periodični komet 109P/Swift-Tuttle. Ti delci ob vstopu v Zemljino atmosfero z veliko hitrostjo - približno 59 kilometrov na sekundo - zažarijo kot svetleče sledi. Na nočnem nebu to opazujemo kot utrinke.
V idealnih razmerah, na temni lokaciji brez svetlobnega onesnaženja, je med vrhuncem roja mogoče opaziti tudi do 100 utrinkov na uro. Pogoji za opazovanje bodo letos še posebej ugodni, saj bo Luna v času vrhunca roja v fazi mlaja. Kot je pojasnil Žiberna, bodo zaradi temnejšega neba vidni tudi šibkejši utrinki.
Za opazovanje Perzeidov je priporočljivo izbrati čim temnejšo lokacijo zunaj mest z odprtim pogledom na nebo. Za razliko od Sončevega mrka pri opazovanju utrinkov ne potrebujemo nobene posebne opreme. "Dovolj so prosti pogled, nekaj potrpežljivosti in približno 20 minut, da se oči privadijo temi," je dejal Žiberna.
Astronomski spektakel pa se s Perzeidi ne bo končal. Tudi razporeditev planetov bo sredi avgusta izjemno ugodna za opazovanje. V noči z 12. na 13. avgust bomo tako lahko opazovali večino planetov v našem Osončju, z nekaj sreče pa v jutranjem času, še pred vzidom Sonca, tudi planeta Merkur in Jupiter.
