AMZS je kolesarske površine v omenjenih petih mestih ocenila v sodelovanju s španskim podjetjem Factual, ki ima izkušnje z ocenjevanjem kolesarskih površin v več evropskih mestih, in s pomočjo digitalnega orodja oziroma s programsko rešitvijo za ocenjevanje kolesarske infrastrukture Lane Patrol. S projektom je bila uspešna na letošnjem razpisu Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA).
Kot so v zvezi pojasnili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, so meritve v sodelovanju z lokalnimi klubi opravili s kolesom, na katerega so pritrdili mobilni telefon. Z mobilno aplikacijo so na vsakih približno deset metrov posneli geolocirano fotografijo površine za kolesarje. S skupno skoraj 6000 fotografijami so preverili 15 kilometrov izbrane kolesarske trase v vsakem od petih mest.
Na podlagi fotografij so z analizo štirih vrst možnih konfliktov na vozišču oblikovali osnovno oceno. Ocena odseka je temeljila na možnosti konflikta z motornimi vozili, z drugimi kolesarji in s pešci ter na oceni nevarnosti, ki jih predstavlja sama cestna površina, je pojasnil strokovni sodelavec za prometno varnost na AMZS Klemen Filipič.
Največji delež skupne dolžine preverjenih kolesarskih površin je bil ocenjen z oceno srednje nevarnosti (37 odstotkov) in večje nevarnosti (34 odstotkov). Približno 17,5 odstotka jih je dobilo oceno izredne nevarnosti, saj kolesarske površine na teh območjih med drugim kljub množičnemu kolesarskemu prometu niso ločene od cestišča ali tam ni poskrbljeno za ustrezno omejitev hitrosti, je pojasnil predstavnik podjetja Factual Jose Guttierez. S stopnjo najmanjše nevarnosti je bilo ocenjenih 11 odstotkov preverjenih površin.
Z orodjem Lane Patrol so ocene pozneje primerjali s kriteriji na globalni ravni in ustvarili predloge za izboljšave kolesarske varnosti na nevarnih območjih. Med drugim predlagajo več razmejitev kolesarskih površin od cestišča, razširitev kolesarskih poti ali dodajanje novih na območjih, kjer jih ni. Predlagajo tudi postavitev objektov za umirjanje cestnega prometa, kot so cestne talne ovire ali otoki, ter prilagoditev omejitve hitrosti avtomobilov.
"Ugotovitve s podrobnejšimi predlogi smo posredovali pristojnim uradom na mestnih občinah, kjer je bila pilotna raziskava opravljena. Ali bodo smernice upoštevali in implementirali, pa je odvisno predvsem od proračunskih sredstev, ki pa so v večini primerov manjša od potreb," je pojasnil vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar.
Če jim bo FIA zagotovila nadaljnjo podporo, bi projekt lahko nadaljevali in tudi razširili.
