Sluh je eden naših najpomembnejših čutov, katerega vrednosti se običajno zavemo šele takrat, ko imamo težave. Ob pravilnem delovanju celotnega slušnega ustroja nam omogoča tako zaznavanje, kot razumevanje zvočnih informacij iz okolja.
Poleg samega prepoznavanja zvokov, sluh pomaga razločevati med glasovi, omogoča nam razumevanje govora ter prispeva k uspešni komunikaciji z okolico, obenem pa zagotavlja varnost in orientacijo v prostoru ter nam daje možnost poslušanja glasbe, oziroma sproščanja ob naravnih zvokih. Osnova za dober sluh je harmonično delovanje kompleksnega ustroja notranjega ušesa in centralnega živčnega sistema.
Z leti pride do fiziološkega upada sluha, ki se sprva pojavi v visokih frekvencah in sčasoma prizadene vedno nižje frekvence. Temu pravimo presbiakuza, oziroma starostna naglušnost. Slabši sluh je lahko tudi posledica dolgotrajne izpostave ropotu, predvsem pri osebah, ki so genetsko obremenjene z okvaro sluha. Pri poškodbah, okvarah ali boleznih ušes oziroma ob prvih znakih upada ostrine sluha je potreben orl pregled.
Pri ORL pregledu se preverijo ušesne strukture in opravijo potrebne meritve sluha, po potrebi tudi testi ravnotežnega organa ter drugi diagnostični postopki. Glede na izvide, se osebi z okvaro sluha lahko odredi nošnja slušnega aparata.
Izguba sluha?
Velikokrat simptome slabšega sluha najprej opazijo bližnji in večinoma tudi spodbudijo slabo slišečega k orl pregledu. Osebe, ki se soočajo z izgubo sluha, pogosto trdijo, da povsem dobro slišijo, priznajo pa, da imajo težave z razumevanjem slišanega.
Do tega prihaja, ker zaradi okvare slušnega sistema določenih črk oseba ne sliši, zato besede in stavki zvenijo nedokončano. To vodi v (pre)glasno govorjenje z njegove strani, prošnje za neprestanim ponavljanjem pravkar povedanega in poslušanje ali gledanje programov na televizijskem, radijskem sprejemniku ali računalniku na povišani jakosti, ki je normalno slišečim preglasna.
Slabo slišeči imajo sprva težave s sledenjem pogovora v zvočno zahtevnejših okoljih (restavracije, kavarne, gledališče), pri telefonskih pogovorih, kasneje pa tudi v mirnem okolju, zaradi česar se pričnejo izogibati socialnim stikom. Ljudje s slabšim sluhom, ki ne nosijo slušnih aparatov, imajo povečano tveganje za razvoj depresije in demence, medtem ko je pri ljudeh, ki nosijo aparate, to tveganje manjše. Prav zato je vsekakor nujno opraviti ORL pregled takoj ob pojavu prvih znakov upadanja sluha.
Na orl pregledu specialist otorinolaringolog izvede diagnostične preiskave s katerimi opredeli vrsto in stopnjo izgube sluha, hkrati pa ugotovi še, ali se ob izgubi sluha pojavlja tinitus, torej šumenje, piskanje, zvonjenje v ušesih, ki je pogost sočasen pojav.
Pravzaprav se ta najpogosteje pojavlja prav na tisti frekvenci, na kateri je izguba sluha najvišja. Tinitus je prisoten bodisi stalno bodisi občasno.
Vrste izgube sluha
O slabšem sluha govorimo, ko v procesu prenašanja zvoka iz zunanjega ušesa v možgane prihaja do motenj, ki se lahko odražajo na več načinov. Na osnovi teh ločujemo tri vrste izgube sluha, vsaka od njih pa terja temeljit ORL pregled:
- ZAZNAVNA (SENZORINEVRALNA) IZGUBA SLUHA je najpogostejša oblika izgube sluha, do katere privedejo najsi poškodbe ali okvare notranjega ušesa, redko poškodbe oziroma bolezni slušnega živca, običajno pa povzroča težave pri zaznavanju visokih tonov in težave z razumevanjem govora.
- PREVODNA (KONDUKTIVNA) IZGUBA SLUHA nastane pri težavah pri prenašanju zvoka od zunanjega do notranjega ušesa. To se lahko zgodi zaradi ušesnega masla, bolezni srednjega ušesa ali okvare bobniča.
- MEŠANA IZGUBA SLUHA je kombinacija zaznavne in prevodne izgube sluha, zaradi česar nastanejo težave pri prenašanju ter obdelovanju zvoka.
Kako si pomagati?
V današnjih časih je zaradi napredovanja medicine na voljo več rešitev, s katerimi je mogoče izboljšati sluh, a za najbolj razširjeno obliko pomoči kljub vsemu velja rehabilitacija sluha s slušnim aparatom. Pri hudih izgubah sluha je v določenih primerih sluh možno izboljšati operativno, z vstavitvijo polževega vsadka (kohlearni implant) ali kostno vgrajenim slušnim pripomočkom.
O tem, kateri pripomoček je za posameznika najustreznejši, se odloči zdravnik specialist otorinolaringologije, na osnovi avdiograma in drugih testov sluha ter pacientu med drugim posreduje tudi napotke za preventivno ravnanje z namenom preprečevanja ali vsaj zaviranja nadaljnje okvare sluha.
Slušni aparat je medicinski pripomoček, ki naglušnemu omogoči zaznavanje zvoka na frekvencah, na katerih smo na avdiogramu zabeležili izgubo sluha, in to natanko za toliko, kolikor znaša njegova izguba.
Da bi bil določen medicinski pripomoček opredeljen kot slušni aparat, mora imeti vsaj šest kanalov za obdelavo zvoka in nastavitve jakosti na vsaj štirih govornih frekvencah (500, 1.000, 2.000 in 4.000 Hz).
Slušni aparati danes ne le ojačajo zvoke iz okolice, temveč naglušni osebi pomagajo poslušati oziroma slišati. Ključna pri tem je ustrezna nastavitev slušnega aparata, zaradi česar je pomembno, da specialist otorinolaringologije po ORL pregledu pacientu svetuje preizkus slušnih aparatov, ki ga običajno pacient opravi pri slušnemu akustiku, pri tem pa je pomembno, da pacient obema zaupa.
Do najustreznejših postopkov zdravljenja, najprimernejših slušnih pripomočkov in optimalnih nastavitev slušnega aparata namreč pripeljeta le iskren pogovor ter predhodna analiza sluha.
Obstajata več vrst slušnih aparatov:
- ZA-UŠESNI SLUŠNI APARATI so aparati, ki jih nosimo za uhljih in so povezani preko cevke z ušesnimi vložki, ustvarjeni po meri ušesa (BTE), ali univerzalno silikonsko kupolo (RIE)
- V-UŠESNI SLUŠNI APARATI (ITE) in V-SLUHOVODNI slušni aparati (CIC) so aparati, ki so sestavljeni iz enega dela in se vstavijo v sam sluhovod
Pomoč ob izgubi sluha in orl pregled v medicinskem centru ORL medicina
Center za bolezni ušes, nosu in grla ORL medicina ob nenadnem poslabšanju sluha ali akutni bolečini ušes, ki bi lahko pripeljala do izgube sluha, omogoča ORL pregled kadarkoli v okviru delovnega časa ne le naročenim, ampak tudi nenaročenim pacientom.
Na tem specialist otorinolaringologije pacienta pregleda, izvede vse potrebne diagnostične preiskave in, če to zahteva njegovo zdravstveno stanje, odredi nošnjo slušnega aparata.
V medicinskem centru ORL medicina lahko pacienti v primeru okvare sluha, za katero je svetovana rehabilitacija s slušnim aparatom, le te tudi preizkusijo. Nudimo Danavox – vrhunske danske slušne aparate podjetja GN, za katere so značilne inovativne rešitve in tehnološki presežki.
Preizkusiti jih je možno neposredno po opravljenem ORL pregledu, na katerem je ugotovljeno, da druge oblike zdravljenja niso primerne. Večina modelov je stalno na zalogi, medtem, ko se na odtis sluhovoda – če gre za slušni aparat po meri – čaka dva do tri tedne.
V vsakem primeru poslabšanje sluha zahteva obisk otorinolaringološke ambulante in temeljit ORL pregled ter strokoven posvet s specialistom otorinolaringologije, ki bo poiskal rešitev, s pomočjo katere navkljub slabemu sluhu kakovost vsakdanjega življenja pacienta ne bo zmanjšana.
