Ideja o daljinskem ogrevanju se je porodila leta 1956, ko je bilo Velenje še trg, o takšnem načinu ogrevanja pa niso razmišljala niti naša večja mesta. Napredna zamisel je potrebovala samo tri leta od zasnove do izvedbe, kar je v tedanjih razmerah mejilo že na čudež, še danes pa lahko marsikdaj predstavlja nedosegljiv izziv, so uvodoma zapisali.
Prvi akt, ki je predvidel daljinsko oskrbo s toplotno energijo, je bil Urbanistični program razvoja mesta Velenje, ki je bil sprejet leta 1957. Na podlagi le-tega so v letu 1958 začeli s predelavo Termoelektrarne Velenje za proizvodnjo toplotne energije ter izgradnjo osnovne toplovodne mreže do bodočega centra mesta. V letu 1959 je bilo zgrajenih in priključenih na tricevni oskrbovalni sistem prvih osem toplotnih postaj v stanovanjskih blokih in poslovni zgradbi Rudnika lignita Velenje (sedaj sedež MO Velenje), Delavski klub z Delavsko univerzo, Zdravstveni dom z lekarno, Poklicna šola za jamske delavce (danes Gimnazija Velenje) in njen internat, Kulturni dom ter nekaj stanovanjskih blokov. 29. 11. 1959 tako velja za začetek daljinske oskrbe s toplotno energijo v Republiki Sloveniji, prav tako pa tudi na področju tedanje skupne države – SFR Jugoslavije. Za potrebe Rudnika lignita Velenje je bil v letu 1960 zgrajen parovod, na katerega se je kasneje priključila Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
Skladno z rastjo industrije ter potreb širše družbene skupnosti po električni energiji, se je nadaljevalo tudi z izgradnjo naselij v Šaleški dolini. Posledice rudarjenja ter drugi viri onesnaževanja so že opozarjali, da je treba z okoljem drugače ravnati. Daljinska oskrba s toplotno energijo se je pokazala kot rešitev pred dodatnim onesnaževanjem; zaradi ugodne cene in razbremenitve uporabnikov z nabavo in uporabo drugih energentov pa je postala zaželen energetski vir tudi za prebivalce.
Foto: BOR ROMAN
“Po 65 letih od prvih začetkov daljinskega ogrevanja na območju Šaleške doline lahko ugotovimo, da je izvedeno daljinsko ogrevanje s toplotno energijo v vseh večjih naseljih Šaleške doline. To predstavlja neprecenljiv prispevek k bivalnemu standardu in neposredni ekološki sanaciji bivalnega prostora, ki je zaradi desetletij izkopavanja lignita in proizvodnje električne energije za potrebe RS že sicer precej obremenjeno, še pišejo v sporočilu za javnost KP Velenje.
Pred Šaleško dolino pa je sedaj ponovno izjemen izziv, in sicer kako preobraziti najstarejši in drugi največji daljinski sistem ogrevanja v Sloveniji, ki je 65 let predstavljal varno, cenovno ugodno ter okoljsko najboljšo rešitev za približno 35 tisoč prebivalk in prebivalcev ter gospodarstvo. Kako sistem posodobiti, ga nadgraditi, financirati in preiti v celoti na obnovljive vire energije v cenovnih, okoljskih in stabilnih okvirih, ki bodo sprejemljivi za prebivalce?
“V teku je že 1. faza Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki pomeni prehod na nov sistem daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga,” poudarjajo.
Vir: SZJ Komunalno podjetje Velenje
