31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na njem se je zbralo okoli 350 predstavnikov 7000 hranilnic in njihovih podružnic iz 29 držav. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Danes ta dan zaznamujemo v 80 državah.
Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo. Prva hranilnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1820. Nato je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Za začetek slovenskega bančništva velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije.
V letu 2024 je po podatkih statističnega urada razpoložljivi dohodek na prebivalca znašal 17.066 evrov, kar je 3,9 odstotka več kot leto prej.
Delež privarčevanega razpoložljivega dohodka gospodinjstev je lani znašal 13,3 odstotka. S to stopnjo bruto varčevanja smo se po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat uvrstili malce pod sredino lestvice članic EU, za katere so ti podatki na voljo. Povprečje za evrsko območje je bilo pri 15,3 odstotka, za celotno EU pa pri 14,6 odstotka.
Slovenska gospodinjstva so imela lani po podatkih Banke Slovenije za skupaj 87,2 milijarde evrov finančnih sredstev, torej gotovine, bančnih vlog, delnic in drugih naložb. To je 8,4 odstotka več kot leto prej. Podobno kot v prejšnjih letih so se najbolj povečali bančne vloge, delnice in drug lastniški kapital ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem.
Struktura privarčevanih finančnih sredstev se v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Največji delež so predstavljale bančne vloge (35,8 odstotka), sledili so delnice in lastniški kapital (35,2 odstotka) ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (11,2 odstotka). Delež gotovine je bil 9,1-odstoten.
Konec letošnjega junija so imela gospodinjstva na bančnih računih skupaj 31,8 milijarde evrov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Od tega je bilo nekaj manj kot 3,5 milijarde evrov denarja v tujih bankah, kažejo podatki centralne banke.
Finančne obveznosti gospodinjstev, kot so posojila in druge obveznosti, so po podatkih Banke Slovenije lani znašale 18,5 milijarde evrov. To je 5,6 odstotka več kot leta 2023. K tej rasti je skoraj v celoti prispevala pospešena rast dolgoročnih posojil. Obenem so dolgoročna posojila zajemala največji delež v strukturi finančnih obveznosti gospodinjstev, kar 82,3-odstotnega.
Vir: STA
