Včeraj popoldan sta se v mestni hiši na delovnem sestanku srečala veleposlanik Albanije nj. eksc. Pëllumb Qazimi in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Obravnavala sta aktualno tematiko v zvezi s premagovanjem jezikovnih barier tujcev, predvsem Albancev in priseljencev s Kosova, vezano na javno pismo, ki ga je župan Mestne občine Velenje konec februarja naslovil na predsednike republike, državnega zbora, vlade in državnega sveta. Župan je poudaril, da je potrebno zaradi hitro naraščajočega števila priseljencev in intenzivne rasti deleža tujcev s stalnim ali začasnim bivališčem v Republiki Sloveniji na državni ravni vzpostaviti usklajen in celostni pristop ter poiskati sistemske rešitve ter pripraviti zakonske podlage. Opozoril je, da se javni zavodi in številne institucije, ki delujejo znotraj lokalnih skupnosti (vrtci, šole, zdravstveni domovi), zaradi nerazumevanja jezika soočajo s številnimi ovirami, ki lahko pripeljejo tudi do hujših posledic (izgube zdravja ali celo življenja). Veleposlanik se je z županom strinjal ter ponudil svojo pomoč in sodelovanje. Župan se je na to temo že dopoldan v Ljubljani sestal s predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milanom Brglezom, ki je prav tako podprl županove pobude.
Na srečanju z veleposlanikom je župan predstavil Velenje, ki je poznano kot mesto, v katerem že desetletja v sožitju živijo prebivalci različnih narodnosti in kultur. Povedal je, da so se zadnji dve leti intenzivno ukvarjali tudi z urejanjem problematike migrantov. Velenje je bilo pravzaprav edino mesto, ki je bilo, ko je bila situacija najtežja, pripravljeno sprejeti ljudi, ki so bežali pred vojno. Veleposlaniku je predstavil številne situacije, s katerimi se soočajo zaposleni v različnih lokalnih zavodih in drugih institucijah pri delu s priseljenci in jih zaradi nerazumevanja jezika težko rešujejo. Župan je poudaril, da bodo morali z različnimi ukrepi priseljence prepričati, da je poznavanje slovenskega jezika osnova za uspešno integracijo v to okolje.
"Medsebojno razumevanje moramo okrepiti, da ne bo prihajalo do stresnih situacij, kar se je v preteklosti že pogostokrat zgodilo npr. v Zdravstvenem domu Velenje pri zagotavljanju zdravstvene pomoči. Nerazumevanje jezika lahko pripelje do hujših, nepopravljivih posledic, kar je nedopustno, zato je potrebno ukrepati takoj. Država mora ukrepati in zagotoviti brezplačno učenje jezika," je dodal.
Župan in veleposlanik sta se strinjala, da je najprej potrebno poskrbeti predvsem za ženske, ki bodo znanje jezika hitreje in lažje prenesle na svoje otroke. Potrebna je sistemska ureditev, ki bo ljudem, ki se zaradi nerazumevanja slovenskega jezika soočajo s številnimi stiskami, omogočila, da lahko normalno komunicirajo in samostojno živijo.
Velenje sicer po številu tujcev v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti ne izstopa. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Velenju 3.129 tujih državljanov. Največ jih je v Ljubljani (28.020), sledijo Maribor (9.231), Koper (5.252), Kranj (4.388) in Jesenice (1.810). Rast deleža tujih državljanov po občinah je najbolj izrazita v Kopru (10,2 %), sledita Ljubljana (9,7 %) in Velenje (9,5 %). Vir: SURS, MNZ
Veleposlanik je Velenje obiskal že večkrat in ga dobro pozna. Izpostavil je zelo uspešno delovanje SAŠA Inkubatorja, Pikin festival in Velenjsko plažo. Povedal je tudi, da so se o izpostavljeni temi na sedežu konzula že pogovarjali in podpirajo županovo zahtevo po iskanju sistemskih ter celostnih rešitev na državni ravni.
