Vse objave

Družba

Kultura

Politika

Gospodarstvo

Obvestila

Utrinki

Šport

VIDEO: Na današnji dan se je rodil Karel Destovnik – Kajuh

Na današnji dan leta 1922 se je v Šoštanju rodil Karel Destovnik. Pesnik, s partizanskim imenom Kajuh, je med drugim bil tudi prevajalec in narodni he...

Na današnji dan leta 1922 se je v Šoštanju rodil Karel Destovnik. Pesnik, s partizanskim imenom Kajuh, je med drugim bil tudi prevajalec in narodni heroj. Nekaj več o njem si lahko preberete spodaj ali pa si ogledate videoposnetek, ki lahko služi tudi kot učno gradivo za učence.

Preteklo leto ob 75. letnici smrti pesnika je Zavod za kulturo Šoštanj na dveh lokacijah počastil spomin na Kajuha. Več si lahko ogledate s klikom TUKAJ.

Nanj pa so se danes spomnili tudi v Knjižnici Velenje, kjer so na socialnih omrežjih delili pesem z naslovom Naša pesem.

Karel Destovnik – Kajuh

Rojen: 13. 12. 1922, Šoštanj
Umrl: 22. 2. 1944, Šentvid nad Zavodnjem

Življenjepis

Bil je prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po OŠ v Šoštanju (1928–1933) je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi kominističnih idej; šolanje je nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo). Bil je aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola. V začetku 1941 so ga internirali v taborišče Ivanjica v Srbijo. Ob napadu na Jugoslavijo je odšel s prostovoljci v Zasavsko hribovje; bil zaprt v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer je napisal Nenapisano pesem iz ječe, prvo sl. pesem, ki jo je navdihnilo trpljenje v zaporu. Septembra 1941 je ilegalno bival v Ljubljani in se vključil v NOB. Avgusta 1943 je odšel v partizane in bil vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji. Konec 1943 je v Starih Ogencah nad Juriščami divizijska tehnika razmnožila zbirko njegovih Pesmi (v 38 izvodih, opremil Janez Weiss – Belač). Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem pri nenadnem napadu nemške izvidniške patrulje; istega leta je izšla posthumna izdaja njegovih pesmi.

Delo

Pesmi je začel pisati v nižji gimnaziji in objavljati leta 1938 v Slovenski mladini, pozneje v Srednješolcu, Mladem Prekmurcu in Sodobnosti; hkrati je sodeloval v naprednem kulturnem in političnem življenju v Šoštanju. 1940 je napisal cikel Žalostnih in se pričel zanimati za pesništvo Majakovskega, ki ga je močno motiviralo. Pesem Stara žalostna pomeni Kajuhov največji predvojni literarni uspeh. V mariborskem obdobju je pričel pisati eseje (o nalogah sodobne poezije); kot prevajalec je sodeloval pri Knjigi za vsakogar (o sodobni ruski književnosti) ter prevedel dve črtici Maksima Gorkega. 1942 pripravil pesniško zbirko Markacije in z B. Štihom pisal dramo Mati. Pesmi s tematiko NOB je objavljal v Mladi Sloveniji, Slovenskem poročevalcu, Naši ženi, Setvi idr. Osrednji pesniški navdih so mu bila načela OF in ideja novega sveta. Pesniški vrh je dosegel v polemični Slovenski pesmi, ciklusu Ljubezenske in nekaterih značilnih ženskih pesmih (Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov, Dekle v zaporu). Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla v Klopčičevem uredništvu leta 1945 v Ljubljani. Po vojni je izšlo preko trideset različnih izdaj njegovih pesmi in veliko prevodov v druge jezike. Številne njegove pesmi so uglasbene.

Nagrade in priznanja

1953: proglašen za narodnega heroja
1966: objavljeno njegovo Zbrano delo (zbral in ur. E. Cesar; kasneje več dopolnjenih izdaj)
1968: v Šoštanju odprt Kajuhov muzej (kasnejši muzejski postavitvi 1994 in 2010)
1969: postavitev spomenika pri njegovi rojstni hiši
po njem se imenujeta OŠ v Šoštanju in Ljubljani, I. gimnazija v Celju, sl. literarna nagrada in bralna značka

Viri in literatura