V torek, 29. oktobra 2019, je potekala izredna seja Sveta Občine Šoštanj, na kateri so članice in člani sveta obravnavali problematiko področja sanacije ugreznin med Družmirskim in Velenjskim jezerom.
Seje so se udeležili tudi generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec, vodja tehničnih služb in tehnični vodja PSU mag. Drago Potočnik ter svetovalec direktorja družbe RGP, ki je izvajalec del na omenjenem področju, dr. Marjan Hudej. Po izredni seji so si člani občinskega sveta ogledali tudi področje sanacije ugreznin.
Povedala sta, da je s tehničnega vidika, vidika varnosti, tudi potresne varnosti, nasip popolnoma varen. Območje je živo in se vsakodnevno spreminja, saj potekajo odkopavanja pod njim. Dinamika na površini je zato pričakovana in ne povzroča skrbi – tako bo z večjo ali manjšo intenziteto do konca odkopavanja, do leta 2054.
Material, potreben za zasipavanje na površini, dobivajo iz TEŠ (žlindra, sadra, pomešano z naravnimi materiali) – kar pa je tega materiala premalo, ga pridobijo drugje (kamnolomi, izkopi,…). Zagotovili so, da na področje ne bodo dovažali onesnaženega materiala iz Celja. Širina področja sanacije ugreznin trenutno znaša cca 350 m, vendar se bo do konca izkopavanja pod tem območjem zmanjšala na 150 m – kar je še vedno predimenzionirano za razmere.
Foto: Občina Šoštanj
»Z obžalovanjem ugotavljamo, da na seji kljub vabilu ni bilo predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor ter predstavnikov Holdinga slovenske elektrarne,« je zapisala Občina Šoštanj.
Novi generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je zbrane nagovoril: »Premogovnik je okoljsko izredno zavedna družba; tisti prebivalci, ki se spomnite, kako je bilo to okolje videti pred tridesetimi leti, dobro veste, da je bilo stanje takrat precej drugačno. Kljub temu razumem skrb prebivalcev, a je ta trenutno povsem odveč. To območje je varno in vse aktivnosti na področju sanacije ugreznin potekajo v skladu z vsemi tehničnimi predpisi in pripravljenimi projekti. Med jezeri in pod njimi je dovolj materiala in če bi bil kdaj ta del ogrožen, bomo takoj nehali odkopavati premog. Tako daleč niti ne bomo pustili, da pride, saj izvajamo vse varnostne ukrepe, da do tega ne bo prišlo. Kot smo že večkrat pojasnjevali tako v medijih kot tudi različnim javnostim, med drugim tudi Občini Šoštanj in civilni iniciativi, trenutno stanje na območju med Velenjskim in Družmirskim jezerom za nikogar ne predstavlja nikakršne grožnje.«
Mag. Mavec je dodal še, da je v tem letu potekalo intenzivno odkopavanje pod tem področjem, zato so tudi nastale manjše površinske akumulacije vode. »Pod njimi in med njimi še vedno ostaja dovolj materiala, ki preprečuje, da bi se Velenjsko in Šoštanjsko jezero združila. Z novimi odkopi v jami v naslednjih mesecih ne bo neposrednega vpliva na to področje, zato bomo v tem času območje med jezeroma prednasipali in sanirali plitve depresije, zalite z vodo. S tem bomo teren pripravili na nove odkope,« pravi.
»Na področju sanacije ugreznin izvajamo redne dnevne, mesečne in letne monitoringe: gradbeni, ekološki, stabilnostni, monitoring izcednih vod, izmere jezer in geodetsko spremljavo,« je povedal tehnični vodja področja sanacije ugreznin mag. Drago Potočnik.
In nadaljeval: »Področje saniramo skladno s projektom, v katerem so izračuni in analize varnosti izdelane za predvideno končno širino območja med jezeroma, ki z upoštevanimi varnostnimi faktorji znaša najmanj 150 metrov. To pomeni, da razdalja med jezeroma ne sme biti manjša kot 150 metrov – do katere zagotovo ne bomo prišli niti do konca odkopavanja. Trenutna najmanjša širina območja med jezeroma znaša 360 metrov. Manjše vodne akumulacije na tem območju predstavljajo plitke depresije, zapolnjene z vodo, ki ne vplivajo na stabilnost območja, so pa sestavni del našega dela in tako bo vse do konca odkopavanja v Šaleški dolini. V to območje letno pripeljemo med 700.000-800.000 kubikov materiala, ki je mešanica pepela, sadre in žlindre, pripeljanega iz TEŠ.«
Glede na obdobno povečano dinamiko odkopavanja pod tem območjem ter občasno zmanjšano dobavo stranskega produkta Termoelektrarne Šoštanj, imenovanega stabilizat, je prišlo do manka materiala, ki ga delno nadomeščajo z zemeljskimi izkopi. Manko stabilizata je bil predviden, saj so z družbo DARS že v fazi projektiranja 3. razvojne osi dogovorili, da bodo viški materialov uporabljeni na področju sanacije ugreznin, kar je bilo zapisano že leta 2013 v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug.
