Ročno izdelane kozolce, ki so značilni za Alpske pokrajine lahko najdemo na širokem območju, ki se razteza vse od Švice pa do severne Italije in Avstrije. A najbolj pogost je pri nas v Sloveniji, kjer naj bi stalo okrog 6000 kozolcev. Narejen z namenom sušenja in shranjevanja sena, zelenjave in ostalih pridelkov je kozolec del Slovenske arhitekture že stoletja.
Na Bledu so se sestali predstavniki Slovenskega, Italijanskega in Avstrijskega gibanja za ohranitev kozolcev in pognali iniciativo, za registracijo kozolca na Unescov seznam svetovne dediščine. Minister kmetijstva Dejan Židan je izrazil podporo iniciativi.
Veliko kmetovalcev je s časom prešlo na drugačne načine ali pa so opustili kmetovanje, zato poudarjajo da je težko prepustiti vso odgovornost na lastnikih kozolcev, da bi jih ohranjali kot dediščino. Nekatere občine so izrazile podporo gibanju, kot Kranjska Gora, ki pomaga pri financiranju vzdrževanja kozolcev in občina Bohinj, ki finančno pomaga kmetovalcem, ki kozolce uporabljajo.
