Zavod za kulturo Šoštanj, vabi na odprtje razstave ARHITEKTURA STROJA s katero se predstavlja dr. Peter Marolt. Odprtje bo v Mestni galeriji Šoštanj v četrtek, 18. oktobra 2018, ob 19.00.
V programu sodeluje Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, oddelek Šoštanj.
Avtorja bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn, univ. dipl. um. zg.
Peter Marolt je samosvoja ustvarjalna osebnost, ki suvereno prehaja med različnimi likovnimi disciplinami oziroma jih povezuje s trdno in prepričljivo vezjo likovnoestetske dovršenosti in premišljene ter domišljene globoke osebne izraznosti. Raziskovanje in odkrivanje likovne pojavnosti posameznih gradiv ter lastni idejni kapital so lepilo za čvrsto spajanje raznolikih likovnih elementov. Forme, barvne ploskve, linije, strukture in rastri postanejo komponente, ki jih vnese v svoje ustvarjalno kolesje in z njim ustvari likovne mašinerije – objekte, ki so tehnično dovršeni, notranje kompozicijsko dinamični, hkrati pa uravnoteženi. Z njimi vstopa v prostor in se pri tem srečuje s tistim, kar je prvenstvena domena njegovega primarnega poklica. Ostaja arhitekt, hkrati pa je zmožen nagovarjati kot kipar, slikar, risar in grafik. Za racionalno kuliso in perfekcionistično izvedbo njegovih del se odpirajo duhovna obzorja večplastno berljivih vsebin. Številni detajli lahko misli in doživetja zapeljejo v več smeri.
S svojimi likovnimi objekti potrjuje in z vsakim ustvarjalnim dejanjem izgrajuje pristno avtorsko likovno identiteto. Kljub temu je v njegovih delih čutiti izkušnje, ki so jih na kreativno prizorišče prinesli konstruktivizem, suprematizem in rešitve eksperimentalno oblikovalske smeri B, ki jo je v študijskem letu 1960/61 ob ustaljeni arhitekturni smeri uvedel Plečnikov učenec prof. Edvard Ravnikar. Marolt živi odprtost in kompleksnost svoje umetniške prakse, pri kateri prisega na eksperimentalno-raziskovalne metode ter sistematično-analitične pristope k delu. V profiliranih in izoblikovanih rešitvah je nenehno čutiti željo po odkrivanju novega, po razvijanju, poglabljanju, po napredovanju na zastavljeni poti. Poseben izziv mu dajejo tudi razstave, predstavitve v novih prostorih. Najraje ima takšne, ki imajo dušo, zgodovinsko patino, samosvojo arhitekturno zasnovo. Prepričala ga je tudi Mestna galerija Šoštanj, ob njenem ogledu pa ga je pot zapeljala do Muzeja usnjarstva.Tehnična dediščina je v njem pustila tako močne sledi, da je diktirala snovanju novih artefaktov in začrtala izbor del za razstavo, s tem pa tudi njeno poimenovanje.
Razstavljena dela so rezultat dolgotrajnega, preciznega ustvarjalnega procesa. So zbiranje, komponiranje, sestavljanje, spajanje in lepljenje različnih materialov, med katerimi ima pomembno mesto les, saj je prav z njim najpogosteje uresničena temeljna konstrukcija. Pridružuje mu tudi druge materiale. Koristi njihove elementarne danosti, si prisvaja ready-made predmete in se odloča za izrazito avtorsko artikuliranje fragmentov. V snovanje in povezovanje vključuje principe kolaža, asemblaža in reciklaže.
V umetniških delih dominirajo oblike. Avtor se variabilno poigrava z izbranimi formami; jasnimi, eksaktnimi, pogosto geometrijsko zasnovanimi. V njih je latentno prisoten diskurz z globljimi pomeni in vrednotami, ki jih posedujejo. Poleg oblik je nosilka likovnosti tudi barva. Je tista, ki mehča formo, ki vodi celo v dematerializacijo volumnov, je pa tudi tista, ki premore močan emotivni akcent. Ustvarjalec, kot je Peter Marolt, pozna obe izrazni sredstvi, ju obvlada in uporablja v njuni oblikotvorni celovitosti. Zdi se, da barve, ki pripadajo paleti z »arhitekturnim« ozadjem (plakatno čiste barve), v posameznih rešitvah izkorišča tudi za to, da tektoniko povezav še dodatno utrdi.
Avtorjevi sorodni, s konstruktivno vlogo zaznamovani pristopi, se odražajo tudi v rešitvah, ki pripadajo dvodimenzionalnemu slikovnemu polju.
In zakaj Arhitektura stroja? A le zato, ker je dr. Peter Marolt po svojem poklicu arhitekt in ker so ga nagovorili stroji, orodja, pripomočki?
Tako kot v njegovih umetniških delih sobivajo različnosti, tako tudi v tem naslovu živi kompleksen odgovor na njegovo delovanje in še posebej na razstavljena dela. Arhitektura predstavlja umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo, pa tudi umetniško in tehnično izvedbo, gradnjo umetniškega dela, se glasi definicija v SSKJ.
Stroj pa je v njem definiran kot mehanična naprava, iz gibljivih in negibljivih delov sestavljena, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo. Eksplicitno je, da je avtor zapisan arhitekturi; ne glede na to, ali ustvarja na njenem ožjem področju ali na področju slikarstva oz. snovanja objektov! Arhitekturno izoblikovane konstrukcije njegovih likovnih artefaktov asociirajo na stroje. Ti delujejo, ker jih napaja z enormno količino ustvarjalne energije, ker jih vedno znova zažene z izvirnimi, iskrivimi idejami, ker jih premišljeno in osmišljeno sestavlja, da ti, skozi prenose energije na posamezne dele, lahko funkcionirajo, še več, prehajajo v sfere presežnega – umetniškega. In tam pričajo o zmožnosti in sposobnosti avtorja, ki zna uglasiti različnosti, jim dati ritem in red, tako popoln, kot je tisti v naravi, tisti, ki obvladuje kozmična prostranstva.
Zapisala Anamarija Stibilj Šajn, univ. dipl. um. zg.
