V ponedeljek, 19. marca 2018, je v popoldanski izmeni na pripravskem delovišču št. 13, nekaj manj kot 500 m pod površino zemlje, prišlo do stebrnega udara.
SDRES je za javnost podal naslednjo izjavo.
Poškodovanih je bilo 6 naših kameradov. Slednjim izražamo solidarnost in najboljše želje za hitro okrevanje.
SDRES že nekaj časa opozarja na preambiciozno zastavljene plane proizvodnje in intenzivnost odkopavanja lignita, kar so nazadnje postavili tudi v stavkovni zahtevi. Varnost in zdravje zaposlenih mora biti na prvem mestu, a kot kaže dejansko stanje v jami, temu ni tako.
Poleg sodobne mehanizacije in solidne varnostne politike je treba postaviti v prihodnje več pozornosti v planiranje, dinamiko izdelave jamskih objektov in odkopavanja, organizacijo dela, delovne pogoje predvsem pa medčloveške odnose.
Izjave poslovodstva, kot, citiramo »delo rudarjev se še vedno odvija v posebnih delovnih pogojih in nekaterih dogodkov kljub najsodobnejši tehnologiji in opremi, žal, se ne da predvideti vnaprej", ki sicer ob nepredvidenih dogodkih, ki jih po njihovem povzročijo tako imenovane "sile", obžalujejo vsako nezgodo, ter ob upoštevanju pridobljenega znanja v 140 letih rudarjenja sedaj dokazujejo, da so se uklonili pritiskom kapitala, s čimer knapi za njih vedno bolj postajamo le številke, ki jih nenazadnje v knjigovodskih postavkah uporabijo kot stroške. Sindikati pa smo le ovira na njihovi poti do čim večjega dobička.
Prav tako je zavajajoč podatek poslovodstva, da dolgoročni trendi kažejo, da se število delovnih nezgod v premogovniku vztrajno zmanjšuje. Namreč v izjavi navajajo, da smo pred dvajsetimi leti imeli več kot 1000 nezgod na leto. Po naših podatkih, s katerimi razpolagamo, je bilo leta 2000 v Premogovniku Velenje 2864 zaposlenih in v tem letu se je zgodilo 190 nezgod. V letu 2017 nas je v Premogovniku Velenje bilo povprečno zaposlenih 1246 in se je zgodilo 86 nezgod. Kar pomeni, da se glede na število zaposlenih število nezgod povečuje. V kolikor bi pri izračunih upoštevali število zaposlenih, ki so zaposleni v osnovnem procesu pridobivanja premoga (ki delajo 8 ur v jami) bi ugotovili, da se je odstotek nezgod še povečal glede na pretekla leta.
Odgovorni naj se ne skrivajo za posebnimi pogoji dela in naravo. Namreč, stebrni udar je posledica odkopavanja in nakopičenih napetosti v določenem delu rudniškega nahajališča. Sproščajo ga lastnosti premoga in lastnosti plasti med premogovim slojem.
Nesistematično odkopavanje, puščanje raznih stebrov ter približevanje odkopa starim delom so med glavnimi vzroki za stebrne udare. Nagnjenost premogovega sloja in hribine k stebrnim udarom je neposredno povezana z njihovimi mehanskimi lastnostmi.
Le točen čas stebrnega udara se res ne more predvideti, se pa lahko predvideva njegova večja verjetnost pogostost udara. S primernimi preventivnimi ukrepi bi se zagotovo lahko zmanjšale velike obsežnosti njegovih posledic, z zmanjšano intenzivnostjo odkopavanja pa njegova pogostost. Delavcem vsekakor pripada bolj humana obravnava, slednjo pa si lahko ob sedanji gospodarski rasti tudi privoščimo.
Ne obtožujemo nikogar, a nekdo mora prevzeti odgovornost, pa ali je to strokovni kader, glavni tehnični vodja, poslovodstvo družbe, nadzorni svet družbe PV, lastnik – HSE, nadzorni svet HSE, lastnih HSE – SDH, nadzorni svet SDH, politika, lobiji, nekdanji direktorji in člani NS,….. zagotovo se lahko sami prepoznajo. Sicer bomo posledice neodgovornosti zopet nosili rudarji.
