Leta 1598 je v Nemčiji umrl slovenski slavist, šolnik in eden prvih slovenskih protestantskih piscev Adam Bohorič.
Bohorič se je rodil okoli leta 1520 v bližini Brestanice. Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je postal za 10 let vodja šole v Krškem. Bil je tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, šoli je napisal šolski red in določil slovenščino za poučevalni jezik na začetni stopnji.
Leta 1584 je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), ki je bila v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). Izdana je bila v Wittenbergu. V njej je avtor s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. V knjigi je idejno pomemben uvod, kjer se pojavljajo pogumne misli o prihodnosti slovenskega naroda. Pomembna so tudi načela črkopisa, ki se po njemu imenuje bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske, zato je spregledala nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let.
Leta 1873 so se Budim, Obuda in Pešta združili v Budimpešto, glavno mesto Madžarske.
Leta 1991 je bil v Sloveniji sprejet zakon o denacionalizaciji.
