V nedeljo, 28. 3. 2021, bomo prešli iz zimskega na poletni čas. Uro bomo ob 2.00 premaknili za 1 uro naprej in tako, to noč, spali 1 uro manj.
Bodo letos ukinili premikanje ure?
Pretekla leta se je v Evropskem parlamentu veliko govorilo o ukinitvi premikanja ure. Velika večina evroposlancev je leta 2019 glasovala za to, da bi premikanje ure ukinili leta 2021. Po tej odločitvi pa je prišla epidemija koronavirusa COVID-19, ki je prekinitev premikanja ali nepremikanja ure postavila na stranski tir.
Glede na načrte naj bi Evropska unija ostala na zimskem času, kdaj se bo, če se bo, na tem področju kaj zgodilo, pa bo najverjetneje znano po obdobju spopadanja s koronavirusom COVID-19.
Pričetki premikanja ure
Premik ure je bil najprej vpeljan v Nemčiji in Avstriji leta 1916, kasneje tudi drugod, vendar se je po drugi svetovni vojni večinoma ukinil. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je zaradi energetske krize marsikje ponovno vpeljal. Leta 2000 je EU sprejela tudi direktivo o poletnem času. Prehajanje na poletni čas je sicer v Sloveniji uredil že zakon iz leta 1983, sprejet zaradi naftne krize. Da pa vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo uro nazaj in zadnjo nedeljo v marcu za uro naprej smo dokončno določili leta 2006.
Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali kasneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki ukrepa medtem izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje, piše STA.
Ali bomo letos oktobra res zadnjič premaknili uro na zimski čas zanekrat še ni znano, saj je tako kot številna druga tudi to vprašanje ostalo v senci epidemije.