Na današnji dan se je rodil Nestl Žgank, častni občan Mestne občine Velenje, dolgoletni direktor velenjskega premogovnika in župan, ki ga Velenjčani in Velenjčanke najpogosteje imenujemo kar graditelj mesta ali oče sodobnega Velenja.

Spomenik Nestlu Žganku sedaj stoji na južnem delu Titovega trga pred zgradbo Mestne občine Velenje. Upodobljen je v nekoliko nadnaravni velikosti in stoji pred maketo Velenja iz leta 1959. Odkrit je bil ob 50-letnici mesta Velenje, odkril pa ga je župan Srečko Meh skupaj z Valom, Nacom in Zalo, vnuki Nestla Žganka. 

Avtor spomenika Boštjan Drinovec (2009) je o spomeniku zapisal: 
»Želel sem, da kaže spomenik več kot le upodobitev pomembne osebe. Zato stoji poleg figure kvader, na katerem je maketa razvijajočega se Velenja. Preko dotika je vzpostavljena vez med Nestlom in mestom, čigar razvoj nosi pomemben pečat Nestla Žganka.«

Življenjepis

Pred 2. svetovno vojno se je izučil za mizarja, a ga je življenjska pot kasneje vodila v druge vode. V letih  pred vojno je delal v Tekstilni tovarni v Preboldu, kjer se je srečal z bojem delavcev za njihove osnovne socialne pravice, in se v ta boj tudi aktivno vključil. Še bolj ga je socialna žilica zasvojila, ko se je zaposlil v galvanizerski delavnici v Ljubljani, kjer se je leta 1941 vključil v Komunistično partijo Slovenije. Po okupaciji Slovenije 1941 se je takoj priključil odporniškemu gibanju; najprej v Ljubljani, nato pa vse do konca vojne je v glavnem deloval na Štajerskem, kjer je organiziral partizanske tehnike in skrbel za njihovo nemoteno delovanje. Po koncu vojne je najprej opravljal nekatere delovne dolžnosti v Celju, 1. februarja 1949 pa je postal pomočnik direktorja Generalne direkcije za rudarstvo LR Slovenije v Ljubljani.

Po direktivi je 5. decembra 1950 postal direktor Rudnika lignita Velenje. Milijoni udarniških ur, številne neprespane noči, mnoga zagovarjanja pri vrhovih politike v Ljubljani in Beogradu, pa seveda veliko volje, truda, poguma in energije je vzidano v temelje stavb, ki tvorijo novo mesto Velenje. Petnajst let je bil direktor Rudnika lignita Velenje, nato tudi dva mandata velenjski župan (od 1969 do 1978), v letih 1978−1980 je bil direktor Zavoda za urbanizem, na koncu je bil še deset let predsednik območne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOV v Velenju. V Velenje je pomagal pritegniti Gorenje, sodeloval je pri ustanavljanju številnih drugih podjetij, poleg tega pa poskrbel, da so v Velenju in okolici zgradili veliko šol, športnih in kulturnih objektov itd. Bil je med ustanovitelji in graditelji novega mesta Velenja, pod njegovim vodstvom se je premogovnik razvil v enega največjih in najsodobejših v nekdanji državi.

Za svoje delo je dobil številna odlikovanja in priznanja.

(Vir življenjepisa: www.saleskibiografskileksikon.si)