Letošnje geslo svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je »Voda za vse«. Na prvi pogled geslo opozarja na probleme manj razvitega sveta, po premisleku pa lahko ugotovimo, da ima pomembno sporočilno vrednost tudi za razmere v Sloveniji.
Komunalno podjetje Velenje sporoča:
Svetovni dan voda je dogodek, ki nas vedno znova opozarja na pomembnost vode za naše preživetje. Letošnje leto posebej izpostavlja dejstvo, da 17 ciljev trajnostnega razvoja Agende Združenih narodov 2030 ne bomo dosegli, če v svetovnem merilu ne bomo hkrati z izzivi revščine, neenakosti, humanitarnih kriz in naravnih izrednih dogodkov zagotovili tudi oskrbe z vodo in odvajanje in čiščenje odpadne vode za vse prebivalce našega »modrega« planeta. Voda vpliva na življenje ljudi tako v biološkem, socialnem kot gospodarskem smislu, zato je učinkovita in vzdržna u/po/raba vode primarni izziv civilizacije v 21. stoletju.
Geslo »Voda za vse« izhaja iz zaveze članic Organizacije združenih narodov iz leta 2015, zapisane v Cilju 6 Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda ZN 2030): »Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri«. Sporočilo agende je jasno: v poldrugem desetletju želimo narediti svet boljši, na pot do tega, tudi do odprave revščine, lakote, bolezni, pa se podajamo skupaj z obljubo »Nikogar ne bomo pustili ob strani«.
Interpretacij letošnjega sporočila »Nikogar ne bomo pustili ob strani« je tudi v slovenskem okolju mnogo. V sporočilu se skrivajo številne teme upravljanja z vodo, kot so zmanjševanje onesnaženj in preprečevanje emisij nevarnih snovi v okolje; spodbujanje učinkovite rabe vode; varovanje ekosistemov, ne zgolj morij, rek in jezer, ampak tudi gora, gozdov, močvirij, poplavnih ravnic; spodbujanje mednarodnega sodelovanja in izmenjave znanj na eni strani ter tudi vloge lokalnega znanja in izkušenj pri ravnanju z vodo na drugi strani. Vse te teme so zbrane v letošnjem sporočilu svetovnega dneva voda, saj je pravica do življenja osnovna človekova pravica, dostop do vode pa pogoj za preživetje.
KATERI KRITIČNI IZZIVI ČAKAJO SLOVENIJO NA POTI DO CILJA »VODA ZA VSE«?
Iz javno dostopnih podatkov o kakovosti pitne vode v letu 2017 (povezava) je razvidno, da država zagotavlja dostop do pitne vode za 93,55 % prebivalcev Slovenije. Najvišji delež dosega Primorsko Notranjska regija, kjer zajema vse prebivalce, najnižji pa je ta delež na Koroškem, kjer znaša le 75 %. To pomeni, da se na tem območju kar četrtina prebivalcev zaradi razpršene gradnje oskrbuje iz zasebnih vodovodov, kar predstavlja svojevrstno tveganje, saj pristojne inštitucije nimajo ustreznih informacij in nadzora.
Podobno je na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode. Od vseh ukrepov na področju varovanja okolja ima urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode največji vpliv na izboljšanje stanja v okolju. Zaradi razpršene poselitve so pogoji za izgradnjo sistemov javne kanalizacije ponekod v Sloveniji zelo neugodni. Po neformalnih podatkih je leta 2017 živelo 78 % prebivalcev RS v poselitvah, kjer sta gostota poselitve in število prebivalcev ustrezno visoka, da je »upravičeno načrtovati« opremljanje z javno kanalizacijo, za okrog 445.000 prebivalcev pa se bodo rešitve iskale drugače, predvsem z individualnimi sistemi za odvajanje in čiščenje. Glede na zahtevnost in pomen, ki ga imajo projekti odvajanja in čiščenja odpadne vode za okolje in naše zdravje, bo k celovitemu in ustreznemu reševanju te problematike vsekakor nujno potrebno pristopiti s hitrejšo dinamiko.
Strošek pitne vode je visok in si ga zaradi prenizkih prihodkov marsikdo ne more privoščiti. Za družbo, ki sama sebe obravnava kot razvito, je to nedopustno. Vzpostaviti bi morali mehanizme in rešitve za primere, ki so upravičeni do znižanja višine računa ali do popolne oprostitve plačila storitev, povezanih z vodo. A da ne bo napačno razumljeno: voda ni zastonj in voda mora imeti svojo ceno. Ljudem, ki jim voda predstavlja previsok življenjski strošek, pa je treba pomagati prebroditi težave z opravili, ki so v rokah socialne države. Na vsak način pa je treba preprečiti oplajanje kapitala na tej dobrini.
Problem v slovenskem okolju je tudi dejstvo, da se vse prevečkrat pušča ob strani stroko, ki se ukvarja s problematiko upravljanja voda. Upravljanje voda zahteva usklajevanje mnenj mnogoterih deležnikov, katerih strokovni pogledi so pogosto ozko usmerjeni in celo nasprotujoči si. Iskanje pravih kompromisov je za odločevalce težko opravilo, a vendar vse prevečkrat ostaja vtis, da glavni kriterij za izbiro rešitev predstavljata kratkoročna ekonomska in politična korist, namesto dolgoročna dobrobit prebivalcev. Pametna politika stroke ne sme puščati ob strani, odgovorna stroka pa ne sme obstati ob strani in mora, kadar je to strokovno argumentirano, podpirati politiko.
Zaključimo z mislijo, da so informacije, povezane z vodo, zelo pomembne, saj nam pomagajo preživeti, živeti bolj zdravo življenje, morda celo živeti dlje. Kadar je beseda o okolju in vodi, sta neznanje in neinformiranost nevarna, lahko celo življenjsko. Danes so informacije javno dostopne in uporabniki imajo ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da se z informacijami seznanijo. Pomembna je tudi pripravljenost, da slišimo in razumemo eden drugega.
Povzeto po prispevku dr. Brigite Jamnik, članice UO Slovenskega društva za zaščito voda
