Mestna občina Velenje je v začetku februarja objavila povabilo k izdelavi konceptnih predlogov za ureditev zelenice ob spomeniku maršala Tita, k sodelovanju so povabili široko strokovno javnost.
Idej za spremembo je precej in segajo od minimalističnih posegov z ureditvijo dostopne poti do vzpostavitve novega mestnega parka oz. posegov, ki bi bistveno spremenili nagovor celotnega prostora. Prejeli so 6 rešitev, vsaka pa na svojevrsten način predstavlja vizijo potrebne spremembe okolice spomenika. V skladu z merili iz povabila je komisija izbrala tri predloge z največ prejetimi točkami, ki bodo tudi nagrajeni.
Zmagal je predlog Projektnega biroja Velenje, d. d., avtorica predloga je Špela Vučina (prejme tisoč evrov nagrade, bruto znesek). Njen predlog lahko vidite na naslovni fotografiji članka.
Drugo mesto je komisija dodelila predlogu Arhitekture Žan Silovšek, s. p., (prejme 600 evrov nagrade, bruto znesek).
Tretje mesto pa predlogu, ki so ga poslali Nace Mohorič, Anja Slapničar, Nina Friškovec in Urška Cvikl (prejmejo 400 evrov, bruto znesek).
Komisija strokovnjakov s področja arhitekture, krajinske arhitekture, zgodovine in turizma je predloge ocenila na podlagi naslednjih kriterijev: usklajenosti predlagane ureditve s kipom, originalnosti rešitve, stopnje izvedljivosti predlagane rešitve, ocene vrednosti izvedbe, predstavljenih detajlov, splošnega vtisa ter razumevanja modernizma in mesta v parku. V nadaljevanju je predvidena izdelava PZI dokumentacije, v kateri bo izbrani projektant upošteval elemente nagrajenih konceptov in smernice za varstvo kulturne dediščine. Izdelani PZI bo osnova za odločitev izvedbe investicije.
Spomenik Josipu Brozu Titu, dolgoletnemu predsedniku bivše skupne države, maršalu in komandantu partizanskih enot, je bil postavljen leta 1977 ob proslavljanju treh, tedanji državi zelo pomembnih obletnic. Avtor kipa in njegove umestitve, kipar Antun Augustinčić je za izpolnitev naloge – postavitve monumentalnega kipa predsedniku države, uporabil večkrat povečano kopijo svoje obstoječe umetnine iz leta 1947, predhodno realizirane na več kot 20 lokacijah po vsej Jugoslaviji. Vsi do tedaj realizirani kipi so bili relativno mali in večinoma ne presegajo višine človeške figure, za postavitev v Velenju pa so se odločili postaviti spomenik s poudarjeno monumentalno noto, ki naj lik vojaškega komandanta in državnika prikaže v kolikor mogoče pomembni luči. V ta namen so obstoječo, razmišljujočo in v vojaška oblačila odeto figuro Tita povečali na 6 metrov, ga postavili na 4 metre visok podstavek brez napisa in ga umestili v parkovno ureditev brez dostopnih poti, ki je Tita oddaljila od vsakodnevnega mestnega vrveža in ga naredila simbolno nedostopnega.
Danes, več kot 40 let kasneje, so se časi spremenili in kip oz. osebnost Josipa Broza Tita ni več enoznačno brezmadežna. Pluralizem razlag zgodovine je njegov sijaj, značilen za pretekli politični sistem okrnil zato ga danes vidimo predvsem kot pomembno zgodovinsko osebnost, ki je močno zaznamovala preteklost tako našega mesta, kot sedanje in nekdanje države. Eden največjih slovenskih bronastih kipov je – kot je za kipe v svetu normalno, postal poleg spominskega obeležja tudi turistična znamenitost.
