Kot je povedal nekdanji predsednik Združenja za sadjarstvo Boštjan Kozole, je letošnji pridelek jabolk in hrušk količinsko slab. Čeprav se nadaljuje trend skromne pridelave, pa je pridelek letos trenutno izjemne kakovosti, je dodal.
Glede cen je Kozole izpostavil, da so lani septembra padle pod normalno raven, zviševati pa so se začele šele konec julija, ko je jabolk praktično zmanjkalo. Jabolk bo v Sloveniji tako kot tudi v Evropi in svetu letos manj, s trgovci pa se bo treba dogovoriti o vzpostavitvi primerne cene, je dejal.
Na okrogli mizi o prihodnosti sadjarstva so med drugim opozorili, da se Slovenija kljub naravnim danostim in tradiciji še vedno sooča s prenizko stopnjo samooskrbe s sadjem. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada je bila lani samooskrba s sadjem zgolj 27-odstotna.
Kot glavni razlog so izpostavili podnebne spremembe, ki prinašajo spremembe temperatur, padavin in pojav novih škodljivcev ter bolezni in predstavljajo veliko grožnjo pridelavi. Nujno je prilagajanje in iskanje novih inovativnih rešitev, ključni element obvladovanj tveganj v sadjarstvu pa je sistem zavarovanj in ustrezne tehnološke zaščite sadovnjakov, so navedli.
Trenutno je s protitočnimi mrežami pokritih manj kot tretjina vseh intenzivnih sadovnjakov, pri čemer je pri jablanah ta delež višji (52 odstotkov), a še vedno daleč od želenih 80 odstotkov. Tudi namakalni sistemi so vzpostavljeni le na 18,7 odstotka površin intenzivnih nasadov, od tega na 16 odstotkih intenzivnih nasadov jablan.
Kot je izpostavil Matjaž Glavan z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je vode v Sloveniji dovolj, da bi sadovnjake lahko namakali, a je težava v preveliki birokraciji in dovoljenjih. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstva Maša Žagar je ob tem dejala, da je pri namakanju ključen interes kmetov.
Predsednik Združenja za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Mohor Holešek je kot največji izziv v prihodnosti izpostavil pozebe. Z obstoječim zavarovalnim sistemom teh ne bo moč prebroditi, je opozoril.
Proti pozebi bi se morali po njegovem prepričanju boriti aktivno, npr. s topovi in vetrnicami, brez državne podpore oziroma subvencij pa ne bo šlo. Kot pomembno je izpostavil še, da bi morali imeti sadjarji v Sloveniji na voljo sredstva, predvsem fitofarmacevtska, kot jih imajo države v soseščini.
Žagar je v povezavi s fitofarmacevtskimi sredstvi dejala, da je Slovenija majhna država in ni zanimiva za tiste, ki od tega živijo.
Vir: STA
