Časa, da zainteresirani podajo predloge in pripombe na osnutek predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije, je še do 25. avgusta. Nekaj so jih danes v Domu kulture Velenje podali sodelujoči na razpravi predstavnikov gospodarstva in lokalnih skupnosti z državnima sekretarjema. Regija vzporedno že pripravlja program ukrepov.
Osnutek predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije je zbranim predstavil državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. Razprava, ki je sledila, je po njegovih besedah pokazala, da zakon predstavlja dobro osnovo za razvojni preboj regije, a so še potrebni določeni popravki.
Na ministrstvu se bodo do vseh predlogov in pripomb, ki jih bodo prejeli do 25. avgusta, opredelili, z nato oblikovano vsebino predloga zakona bodo seznanili Ekonomsko-socialni svet, sledili bodo postopki v vladi. Đurov računa, da bo zakon v DZ sprejet do konca letošnjega leta.
Da predlagana vsebina zakona predstavlja dober temelj, a je treba zakon še ustrezno nadgraditi, je ocenil tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Postopke priprave vsebine zakona v zadnjih mesecih je pohvalil in jih opisal kot zelo intenzivne. Poudaril je, da je odgovornost regije, da se do zakona jasno opredeli. »Prestrukturiranje je zahteven proces, ki zahteva sodelovanje različnih deležnikov. Včeraj je v okviru Razvojne agencije SAŠA potekala delavnica z različnimi partnerji, na kateri smo podrobneje obravnavali zakon – izkazala se je kot zelo koristna. Danes pa o tem razpravljamo še z gospodarstveniki, saj je to proces, ki se tiče vseh – gre za družbeno in gospodarsko prestrukturiranje.« Župan je opozoril, da razprava o vsebini zakona ne sme slediti šele po njegovem sprejemu: »Za nas je to velika odgovornost in hkrati priložnost, ki jo moramo izkoristiti. Čeprav v tej fazi ni predvidena priprava programa, se je regija odločila, da bo v času javne obravnave pripravila programska izhodišča za ukrepe. Želimo, da se zakon čim prej sprejme in da se zagotovijo ustrezna finančna sredstva. Naš cilj je, da SAŠA regija ostane perspektivna regija.«
Predlagani zakon med drugim opredeljuje štiri strateške projekte trajnostnega razvoja, to so prenova sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, preureditev obstoječe energetske lokacije na obnovljive vire energije, zagotovitev neprofitnih stanovanj v regiji ter strateški projekt Dolina start-up in scale-up podjetij.
Vzporedno s pripravo zakona v regiji pod okriljem Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje pri Razvojni agenciji SAŠA, že pripravljajo program razvojnega prestrukturiranja s predlogom nabora ukrepov. Kot se je izkazalo danes, je predlogov ukrepov zelo veliko, v nadaljevanju se bo, kot predvideva vodja centra Katarina Ostruh, izluščilo samo nekatere ukrepe. Zakon sicer v trenutni različici predvideva, da se program sprejme v devetih mesecih od sprejema zakona.
Predvideni so viri za izvajanje programa, pri čemer je Đurov poudaril, da so sredstva načrtovana, a to še ne pomeni, da so zagotovljena. “V veliki meri je odvisno od regije, kako uspešno bo črpala ta sredstva,” je dodal.
Za pripravo in izvajanje programa razvojnega prestrukturiranja in projekta Dolina start-up in scale-up podjetij je predvidenih 200 milijonov evrov, 23,4 milijona evrov je predvidenih za prenovo sistema daljinskega ogrevanja, 45 milijonov evrov za sofinanciranje preureditve energetske lokacije na obnovljive vire energije.
Nadaljnjih 80 milijonov evrov je predvidenih za zagotavljanje stanovanj, 3,7 milijona evrov za vzpostavitev in delovanje Centra za kulturni in kreativni sektor, skupno 13,5 milijona evrov za Muzej premogovništva in 13 milijonov evrov za nakup pomembnih strateško-razvojnih nepremičnin, je razvidno iz predstavitve, ki jo je podal državni sekretar Đurov. Sredstva bodo predvidna na proračunskih postavkah resornih ministrstev med letoma 2026 in 2035.
Več govornikov, med drugim župan Občine Šoštanj Boris Goličnik, je menilo, da je predvidenih 200 milijonov evrov za izvedbo programa premalo. Med podanimi pripombami gospodarstva pa je med drugim generalni direktor invalidskega podjetja HTZ Velenje Damjan Kanduti spomnil, da ima HTZ prek 700 zaposlenih, od tega je več kot polovica invalidov.
Zaveda se, da bo treba poiskati nove vsebine, a opozarja, da bo zanje naloga še toliko bolj zahtevna, ker gre za občutljivo situacijo. “Tu ne moremo predvideti delovnih mest z visoko dodano vrednostjo ali visoko tehnoloških delovnih mest. Zato bo treba to reševati s posebnimi viri,” je menil.
“Zakon je nova etapa v pravičnem prehodu, ki prinaša nov splet spodbud, od regije je odvisno, na kakšen način jih bomo lahko izvedli,” pa je med drugim dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.
V razpravi so med drugim izpostavili pomen podpore mikro, malim in srednjim podjetjem, posebno pozornost delovnim mestom v odvisnih družbah Premogovnika Velenje, saj so ta najbolj ogrožena, ter izzive zaposlenih, zlasti v invalidskih podjetjih. Poudarili so tudi reševanje stanovanjske problematike in nujnost vključitve kmetijstva. Strinjali so se, da bo uspešnost zakona odvisna predvsem od tega, kako učinkovito bomo znali črpati in oplemenititi razpoložljiva sredstva.
V Velenju jutri, 21. avgusta, pripravljajo še skupno izredno sejo Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, na kateri se bodo svetnice in svetniki opredelili do zakona ter sprejeli sklepe, ki jih bodo skupaj s pripombami posredovali ministrstvu.
Že včeraj pa je bila v Velenju organizirana skupna seja regijskih organov, ki jo je v času javne obravnave Zakona o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije pripravila Razvojna agencija SAŠA v sodelovanju s člani Območnega razvojnega sveta, Sveta županov SAŠA regije, Regijske delovne skupine za pripravo izhodišč za zakon ter odbori za pripravo Območnega razvojnega programa SAŠA 2021–2027. Na delavnicah so udeleženci razpravljali o ključnih izzivih regije in podali pobude, ki jih bomo skupaj s sklepi posredovali ministrstvu.
Vir: STA, MOV
