Po navedbah HSE jih je večina potrdila ustreznost dokumentacije, kar da projektu odpira pot za nadaljevanje postopkov umeščanja v prostor oz. izvedbe javne razgrnitve pripravljenega gradiva.
Kot so za STA povedali v holdingu, se zavedajo pomena vključevanja vseh deležnikov v projekt postavitve omenjene elektrarne. S predstavniki Šaleškega Eko gibanja, ki postavitvi elektrarne nasprotuje, so bili tako že večkrat v stiku, udeležili so se nekaterih predstavitev projekta, občasno pa predstavniki gibanja pridejo tudi na informacijsko točko, ki jo vsak tretji torek v mesecu izvajajo na Občini Šoštanj.
“Res je, da v nekaterih pogledih ostajajo razlike v stališčih, vendar kljub temu ostajamo odprti za nadaljnji dialog. Naš cilj ni le izvedba energetske naložbe, temveč celovita in odgovorna preobrazba območja Družmirskega jezera v prostor, ki bo imel širšo okoljsko, družbeno in razvojno vrednost tudi za prihodnje generacije,” so navedli v HSE.
Šaleško Eko gibanje pa je na družbenem omrežju Facebook zapisalo, da so proti gradnji plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru in da HSE elektrarno snuje brez podpore lokalne skupnosti.
“Glas ljudstva je jasen in glasen! Ne dovolimo, da se Družmirsko jezero žrtvuje za eksperiment pod krinko zelenega prehoda. Narava ni na prodaj. Družmirja ne bomo še enkrat žrtvovali,” so navedli v gibanju.
Medtem ko se Velenje in Velenjsko jezero razvijata z neverjetno hitrostjo, je Družmirsko jezero po navedbah gibanja obsojeno na počasen in boleč propad. Žrtvovano je bilo v imenu energetike, prodano pa v imenu kapitala. Ironija je, tako v gibanju, da naj bi po mnenju odločevalcev plavajoča elektrarna predstavljala “trajnostni razvoj” Družmirskega jezera.
V Šaleškem Eko gibanju so dodali, da si Družmirsko jezero zasluži postati del resničnega trajnostnega razvoja, ne pa pozabljena žrtev, na katero bodo pripenjali nove in nove “inovativne energetske rešitve v imenu kapitala”.
Župan Šoštanja Boris Goličnik je že marca sicer povedal, da elektrarne ne bo, če bo presoja pokazala, da se bodo razmere v okolju poslabšale. Od investitorja zahtevajo tudi, da jasno pove, kaj lahko od tega projekta pričakuje lokalna skupnost. Če bo treba, bodo šli z zadevo tudi na referendum, je takrat poudaril Goličnik.
HSE bi rad na Družmirskem jezeru pri Šoštanju postavil plavajočo sončno elektrarno, ki bi bila umeščena 150 do 200 metrov od obale, njena vršna moč pa bi bila 140 megavatov (MW). Po njihovih navedbah naj bi bila elektrarna načrtovana na način, da bo kemijsko in ekološko stanje jezera ohranjeno, zagotovljeno pa bi bilo izvajanje dejavnosti s podeljenimi vodnimi pravicami ter upoštevane zahteve za ohranitev ribjega življa, ptic in drugih živalskih vrst.
Po oceni HSE bo elektrarna izboljšala prepoznavnost Šaleške regije in njen turistični potencial, izboljšana naj bi bila tudi uporabna in doživljajska vrednost jezera, ki je nastalo kot posledica rudarjenja na območju.
V svetu so plavajoče sončne elektrarne najbolj razširjene v Aziji. Vodilna je Kitajska, kjer je v provinci Shandong največji tovrstni objekt na svetu z zmogljivostjo enega gigavata, so zapisali v HSE.
V Evropi po oceni HSE izstopajo francoska plavajoča sončna elektrarna Ilots Blandin, ki je s 74 megavati zmogljivosti trenutno največja evropska plavajoča sončna elektrarna, nizozemska Sellingen z močjo 41,1 MW, ki je tudi del obsežnih znanstvenih študij o vplivih plavajočih sončnih elektrarn na vodne ekosisteme, in nemška Cottbuser Ostsee z 29 MW nazivne moči.
Vir: STA
