V hidroelektrarnah se je junijska proizvodnja v primerjavi z junijem lani zmanjšala za 40 odstotkov, v termoelektrarnah pa za 72 odstotkov. V sončnih in vetrnih elektrarnah se je povečala za 49 odstotkov, v jedrski elektrarni pa zmanjšala za dva odstotka.

Manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi upad porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za 73 odstotkov manjša kot pred enim letom.

Slovenija je junija uvozila 940 GWh, izvozila pa 1031 GWh električne energije. V primerjavi z lanskim junijem se je uvoz povečal za 34 odstotkov, izvoz pa zmanjšal za 14 odstotkov.

Gospodinjstva so junija porabila 220 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 588 GWh, pri čemer so s 303 GWh prevladovale predelovalne dejavnosti. V primerjavi z majem se je poraba električne energije v gospodinjstvih zmanjšala za šest odstotkov, pri poslovnih subjektih pa povečala za sedem odstotkov.

V primerjavi z majem so statistiki junija zaznali zmanjšanje oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi za 53 odstotkov, črnim premogom in antracitom za 21 odstotkov, ekstra lahkim kurilnim oljem za 19 odstotkov, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 17 odstotkov, koksom za 14 odstotkov in zemeljskim plinom za 13 odstotkov.

Oskrbe z rjavim premogom in lignitom statistiki niso zaznali. Po drugi strani so zabeležili povečanje oskrbe z utekočinjenim naftnim plinom za 67 odstotkov, motornim bencinom za pet odstotkov in dizelskim gorivom za dva odstotka.

V primerjavi z lanskim junijem so količine oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi upadle za 42 odstotkov, črnim premogom in antracitom za 36 odstotkov, dizelskim gorivom za devet odstotkov in koksom za osem odstotkov.

Vir: STA