Do subvencije v okviru sheme so upravičene pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas, oz. fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev.
Upravičena podjetja ne smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije oziroma imeti neplačanih obveznosti do države, hkrati pa tudi ne smejo biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna.
Pogoj za pridobitev državne pomoči bo, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne bodo mogla zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela ter bodo delovni čas zaposlenih skrajšala za od pet do največ 20 ur na teden.
Posamezno podjetje bo lahko na posamezen dogodek (naravno nesrečo, krizo) v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let, država pa bo preko Zavoda RS za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa brez prispevkov (bruto I).
Delno povračilo nadomestila plače sicer ne bo smelo presegati 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače.
Delavec se bo moral v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v posebno evidenco delavcev pri zavodu in o tem obvestiti delodajalca. V času odrejenega skrajšanega delovnega časa se bo imel pravico in dolžnost vključiti v usposabljanje in izobraževanje.
O vrsti usposabljanja ali izobraževanja se bo dogovoril z zavodom. Za vsako uro prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževanja bo upravičen do dodatka za vključitev in tudi dodatka za prevoz, kot ju določa pravilnik, ki ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Seznam razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj bo zavod objavil na svoji spletni strani.
Delavcu, ki bo uspešno zaključil program usposabljanja ali izobraževanja, bo zavod izplačal denarno nagrado v višini 100 evrov.
Podjetja, ki bodo v letu dni od izdane pozitivne odločbe o subvenciji izplačevala nagrade in dobičke, bodo morala prejeta državna sredstva vrniti. Da bi se preprečilo primere, ko so podjetja, ki so prejela državno pomoč, počakala z izplačili in si jih nato naslednje leto izplačala dvojno, zakon narekuje, da si bodo drugo in tretje leto lahko izplačala dobičke in nagrade, a bodo morala v tem primeru v državni proračun vrniti 50 odstotkov vrednosti prejetih povračil nadomestila plač.
K sprejetju sheme so dlje časa pozivali delodajalci, ki jih je prestrašil izbruh krize v avtomobilski industriji. Država je skrajšanje delovnega časa doslej subvencionirala v dveh obdobjih, prvič v času gospodarske krize letih 2009-2012 in drugič v času pandemije covida-19. Obakrat je šlo za interventni ukrep, zdaj pa je vzpostavljena stalna shema.
Vir: STA
