Ker imajo e-skiroji majhna kolesa, občutljiva na različne neravnine, in nižjo stabilnost pri zaviranju, so vozniki pri padcu pogosto hudo poškodovani. Na trgu predelani e-skiroji dosegajo tudi veliko višje hitrosti, zato so poškodbe ob nesrečah podobne motorističnim – hude poškodbe glave ter zlom stegnenic in golenic.
“Nadzore na tem področju bomo še okrepili”
Kot je dejal mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, se problematika vožnje z e-skiroji iz leta v leto povečuje: “Tudi letos smo policisti obravnavali več prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev, ki so bili večinoma tudi sami povzročitelji nesreče. Najpogostejša vzroka za njihov nastanek sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.”
Za izboljšanje varnosti voznikov e-skirojev je napovedal tudi še pogostejše nadzore policije: “Pri tem bomo uporabljali napravo, ki nam omogoča ugotavljanje hitrosti, ki jo e-skiro lahko doseže. E-skiroji, ki dosegajo večje hitrosti od 25 km/h, so namreč v cestnem prometu prepovedani, predvsem pa so previsoke hitrosti lahko izjemno nevarne. Policisti bomo poleg tega pozorni na uporabo ustreznih površin za vožnjo e-skirojev, uporabo ustrezne čelade pri mladostnikih, vožnjo po pravi strani in uporabo mobitela ter slušalk. Nadzor bo usmerjen tudi v posebna prevozna sredstva, kot so električna dvokolesa (hoverboard), katerih uporaba v prometu je pri nas prepovedana.”
Policija je v zadnjem obdobju obravnavala večje število smrtnih prometnih nesreč, v katerih so bili poleg voznikov osebnih avtomobilov udeleženi tudi kolesarji, mopedisti in motoristi, zato vse udeležence v cestnem prometu pozivajo k strpnosti na cesti, umirjeni vožnji in spoštovanju drugih udeležencev cestnega prometa.
“Skoraj 60 odstotkov letošnjih prometnih nesreč so povzročili skiroisti sami”
Po besedah mag. Andreja Rajha, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, infrastrukturno ministrstvo podpira vsa prizadevanja za izboljšanje prometne varnosti. Električni skiroji so namreč ob nepravilni uporabi in neupoštevanju prometnih pravil velika nevarnost, zlasti ob neprilagojeni hitrosti, vožnji brez zaščitne čelade ter v primeru, ko se na e-skiroju pelje več kot ena oseba.
“Statistika prve polovice letošnjega leta je žal zgovorna: v prometnih nesrečah je bilo udeleženih 115 voznikov e-skirojev, skoraj 60 odstotkov so jih povzročili prav e-skiroisti sami. Tudi zato pozdravljamo proaktivno vlogo Policije pri nadzoru hitrosti in uporabi novih merilnih naprav za ugotavljanje prekoračitev konstrukcijsko določene hitrosti. Ob tem apeliramo tudi na odgovornost staršev, naj svojim otrokom ne kupujejo predelanih e-skirojev ter naj jih ne pustijo v promet brez ustreznega znanja in brez zaščitne čelade. Ker e-skiroji po evropski zakonodaji ne štejejo za motorna vozila in jih ni mogoče registrirati, saj nimajo unikatne identifikacijske številke, je osebna odgovornost uporabnikov toliko bolj ključna.”
Ministrstvo podpira uvedbo obveznega zavarovanja e-skirojev in skupaj z ostalimi pristojnimi resorji proučuje možnost njegove uvedbe.
Mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), je poudarila, da si na AVP že več let prizadevajo, da bi področje e-skirojev postalo varnejše: “Z nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost, z novimi izobraževalnimi programi za devetošolce in z aktivnim sodelovanjem pri pripravi zakonodaje si prizadevamo za večjo osveščenost uporabnikov in boljšo ureditev vožnje z e-skiroji. Skupaj z drugimi deležniki na področju prometne varnosti smo oblikovali predloge za spremembo zakonodaje, ki so vključeni tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030. Med ključnimi predlogi so: obvezna uporaba zaščitne čelade za vse uporabnike e-skirojev, uvedba osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita, dvig minimalne starosti za vožnjo na vsaj 15 let – po priporočilu Evropskega sveta za varnost v prometu celo na 16. Predlagamo tudi uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti, vzpostavitev evidence e-skirojev, možnost odvzema tehnično neustreznih vozil ter povečanje pristojnosti policije, redarstva in inšpekcijskih služb pri nadzoru e-skirojev.”
Kot je še povedala, se je v prvi polovici letošnjega leta v prometnih nesrečah huje poškodovalo 20 voznikov e-skirojev (lani v istem obdobju 13), lažje pa 73 voznikov e-skirojev (lani 80). “Več kot polovica jih ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav vemo, da je prav zaščita glave pri padcu ključna. Tudi nedavna tragična smrt kolesarja in voznika mopeda je znova pokazala, kako usodno je lahko neuporaba čelade. Zato na AVP vse udeležence v prometu vnovič pozivamo: uporabljajte zaščitna sredstva, upoštevajte predpise, brez alkohola in brez telefonov ali slušalk. Največ za varnost v prometu lahko stori vsak od nas – s svojo odločitvijo, ravnanjem in odgovornostjo.”
Število nesreč z e-skiroji in huje telesno poškodovanih narašča – statistični podatki policije
V letu 2024 se je zgodilo 268 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Čeprav v zadnjih dveh letih ni bilo smrtnih žrtev, pa je število huje telesno poškodovanih naraslo za kar 29 odstotkov – s 30 (v 2023) na 42 (v 2024). Najpogosteje nesreče povzročijo vozniki stari med 35 in 44 let, a tudi mlajši, v starostni skupini 18–24 let, sodijo med najbolj izpostavljene.
Policija je v celotnem letu 2024 pri voznikih e-skirojev ugotovila 929 kršitev cestnoprometnih predpisov, v prvi polovici letošnjega leta pa 495 (lani 403). Najpogostejše kršitve so povezane z nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje, vožnjo pod vplivom alkohola in neuporabo čelade. Letos je bilo ugotovljenih 11 kršitev, povezanih s preseganjem hitrosti nad 25 km/h.
Vir: SZJ Generalna policijska uprava
