Ministrstvo za pravosodje je pristojno za pripravo normativnih podlag na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije – Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije – pa tudi za pripravo kazenske zakonodaje, ki se nanaša tudi na pregon korupcijskih kaznivih dejanj. V letu 2023, ko je začel veljati nov Zakon o zaščiti prijaviteljev, je KPK dobila tudi dodatne pristojnosti in naloge. V letošnjem letu pa je bila sprejeta nova Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji in objavljen Akcijski načrt s konkretnimi ukrepi na posameznih področjih za naslednje petletno obdobje. Kot je povedala ministrica Andreja Katič, sta dva dokumenta pomemben temelj za napredek pri krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti, s tem pa preprečevanja korupcije.
Slovenija je po podatkih Transparency International Slovenia sicer izboljšala položaj na Indeksu zaznave korupcije 2024 tako, da je zopet na mestu kot v letih 2018 – 2020, a še vedno zaostaja za državami z učinkovitim pregonom in preventivo. Kot je ob predstavitvi poročila dejala ministrica, bo prenovljena sodniška zakonodaja, katere glavni cilj je bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema, poleg uvedbe enovitega sodnika, dajala tudi večjo odgovornost predsednikom sodišč glede uresničevanja reševanja zadev v okviru časovnih standardov.
“Učinkovit boj proti korupciji je mogoč le, v kolikor vsi kot družba zavzamemo ničelno toleranco do korupcije in da imamo delujoče neodvisne institucije z učinkovitim sistemom. In KPK ima pri tem ključno vlogo. KPK ima pomembno vlogo pri oceni, ali je konkretno dejanje funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki je pogosto izpostavljeno tudi v javnosti, integritetno ali pa koruptivno. Hitra in utemeljena presoja KPK pomembno vpliva na oblikovanje standardov, pa tudi na zaupanje javnosti v delovanje državnih organov,” je še dejala ministrica za pravosodje Andreja Katič.
