Vročina najbolj prizadene starejše, otroke, nosečnice, so navedli. Ogroža tudi bolnike z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, kot so osebe s srčno žilnimi obolenji, in na mobilnost ter sposobnost presojanja, kot so nepokretne osebe ter osebe z duševnimi motnjami, so zapisali na spletni strani NIJZ.
Vročina prizadene tudi brezdomce in tiste, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov. Ogroženi so tisti, ki bivajo v podstrešnih ali natrpanih stanovanjih, ter tisti, ki delajo na prostem, so navedli.
Daljša izpostavljenost vročini lahko povzroči dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, kratkotrajno izgubo zavesti, vročinsko kap in poslabšanje obstoječih bolezni. Priporočajo, da se z zdravnikom posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
V vročini pa je treba biti pozoren tudi na druge. Nikogar ne smemo puščati v zaprtem avtomobilu, so opozorili. Z Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) so sporočili, da se vozilo pri 30 stopinjah Celzija zunanje temperature v pol ure segreje na 46 stopinj, v eni uri pa na 56 stopinj. Pri 40 stopinjah zunanje temperature pa se vozilo v 10 minutah segreje na 47 stopinj, v pol ure na 56 stopinj, v eni uri pa na 68 stopinj.
Da avto čim hitreje in učinkovito ohladite, na AMZS priporočajo, da najprej odprete vsa vrata in ga prezračite, prižgite klimo in usmerite zračnike najprej proti stropu, ne neposredno v telo. Med vožnjo naj bo notranji obtok zraka vključen samo nekaj minut, nato ga izklopite, poleg tega ne pretiravajte s hlajenjem, optimalna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo je do sedem stopinj.
V primeru pregretja moramo drugo osebo umakniti v senco ali v hladen prostor. Če je osebo prizadela vročinska kap, moramo takoj poklicati zdravniško pomoč, obolelega pa ves čas hladiti. Ob tem na NIJZ opozarjajo, da nezavestnim ne smemo dajati tekočine.
Na NIJZ opozarjajo tudi, da se hrana v vročini hitreje pokvari. Na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca pa je treba hraniti tudi zdravila. Svetujejo še, da v vročih dnevih spremljamo vremensko napoved in opozorila.
V času med 10. in 17. uro, ko je sonce najmočnejše, se moramo zadrževati v senci. Pred soncem se lahko zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter s sončno kremo za zaščito pred UVA in UVB žarki. Vrednost zaščitnega faktorja sončne kreme naj bo najmanj 30, svetujejo.
Zaščita pred UV-sevanjem je pomembna, saj je izpostavljanje sevanju glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča prezgodnje staranje kože. Po navedbah NIJZ v zadnjih desetletjih število primerov kožnega raka narašča tako v Sloveniji kot po svetu.
Na inštitutu so tako pripravili vprašalnik za preverjanje izvajanja ukrepov za zaščito pred UV-sevanjem. Ta anketirancem omogoča, da izvejo, kateri fototip kože imajo, v rezultatih pa jim podaja individualna priporočila za zaščito pred sevanjem, so zapisali. Anketa je dostopna na povezavi sta.si/qxhn8A.
Vir: STA
