Ob poletnem solsticiju Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani danes od 21. ure vabi vse radovedne obiskovalce in astronomske navdušence na dan odprtih vrat v astronomskem observatoriju na Golovcu. Za obisk predavanja, ogled teleskopa Zarja in opazovanje neba s teleskopi je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice prek spletne strani observatorija. Ogled neba s teleskopi je mogoč samo v primeru jasnega neba.
Meteorološko poletje pa se je že začelo s prvim junijem in bo trajalo vse do konca avgusta.
V prihodnjih dneh lahko tako pričakujemo stabilno vreme. Današnje temperature bodo od 26 do 29 stopinj Celzija, na primorskem nekje do 31, je pojasnil meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Blaž Šter. Od nedelje se bo še otoplilo, pričakujejo tudi prvi vročinski val, ko bodo temperature dlje časa nad 30 stopinj.
Sprva bodo jutra še bolj sveža, v nedeljo in ponedeljek zjutraj od 10 do 15 stopinj, zato Šter svetuje, da priložnost izkoristimo, prej vstanemo in prezračimo prostore, preden postane vroče. Po ponedeljku bodo jutra toplejša.
Po Šterovih navedbah obstaja možnost, da nas bo v noči na torek oplazila vremenska fronta, ki lahko prinese kakšno ploho ali nevihto, a večjih padavin poleg tega v naslednjem tednu ne pričakujejo. Junij je do sedaj po njegovih besedah prinesel malo padavin, manj glede na povprečje, zato proti koncu junija in začetku julija upa na kaj več.
Najvišje temperature pričakujejo tako od srede oziroma četrtka. “V vročih dneh priporočam zadrževanje v senci, pitje tekočine ter prestavitev dejavnosti na zgodnji ali večerni čas,” je opozoril.
Čeprav se astronomsko poletni obrat zgodi že prej, 21. junija, med ljudstvom velja iz starega izročila ohranjeni kresni dan, 24. junij za najdaljši dan v letu, je v knjigi Praznično leto Slovencev zapisal Niko Kuret. Po njegovih navedbah je sonce takrat človeku predstavljal vir življenja, zato so na kresni dan žgali kresove, skakali čez kres, spuščali ognjena kolesa, nosili velike plemenice, ker so bili prepričani, da bo ogenj pomagal soncu, da dlje časa ostane na nebu.
Obrat je vplival na mnoge ljudske šege in verovanja, značilno podeželsko kresovanje pa se je najdlje ohranilo v Beli krajni, je zapisano v Slovenskem etnološkem leksikonu. S prihodom krščanstva pa je kresni dan prevzel slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika.
Vir: STA
