Sistem javnega obveščanja in alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil mora biti na podlagi pogodbe z družbo Telekom Slovenije vzpostavljen do konca septembra, je pojasnil Kranjc.
“Na ministrstvu za digitalno preobrazbo smo veseli, da Slovenija dobiva kakovosten, varen in uporabnikom prilagojen način za sporočanje o pomembnih obvestilih in alarmih, ki lahko vplivajo na zdravje ali pa premoženje ljudi v celotni Sloveniji,” je dejal državni sekretar.
Sistem obveščanja prek javnih mobilnih omrežij bo dopolnil obstoječi sistem alarmiranja, je pojasnil generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin.
Novi sistem bo v Sloveniji omogočal obveščanje posameznikov na točno določenih območjih v primeru naravne nesreče ali pa bližajoče se nevarnosti. Iz obvestil bo po Behinovih besedah razvidno, kaj se dogaja in kako naj se ravna v posamezni nesreči oziroma v posameznem dogodku.
Sistem bo omogočal tudi bolj učinkovito obveščanje oseb, ki imajo težave s sluhom in vidom. “Ob nesreči je pomembno, da naslovimo čisto vse udeležence, ki so tako ali drugače lahko osebno vpleteni,” je poudaril Behin.
Posamezniki bodo obvestila na telefonih, ki so povezani v mobilno omrežje, prejeli v obliki potisnih sporočil in ne SMS-sporočil. Kot je dejal Behin, gre za povsem drugačen sistem, ki je veliko bolj dosegljiv. Obvestila bo posredovala uprava za zaščito in reševanje.
Obvestila bodo razdeljena na štiri stopnje, ki so usklajena s standardi EU. Najpomembnejša bo prva stopnja, ki bo predstavljala nacionalno opozorilo. To obvestilo bo spremljalo tudi zvočno opozarjaje na najvišji glasnosti naprave ne glede na to, ali je telefon uporabnika nastavljen na tiho ter vibriranje telefona v Morsejevi abecedi za SOS, je predstavil Marko Stošicki iz Telekoma Slovenije.
Prejemanja obvestil prve stopnje ne bo mogoče izključiti, medtem ko bodo uporabniki v sistemskih nastavitvah naprav lahko izključili prejemanje obvestil na nižjih stopnjah.
Kot je dejal Behin, gre v primeru prve stopnje za življenjsko ogrožajoče nevarnosti oziroma pomembna obvestila za premoženje in življenje ljudi. Ob tem je delovanje sistema ponazoril na primeru poplav iz leta 2023, ko so na določenih območjih sprožili sirene javnega alarmiranja.
“V tem konkretnem primeru bo to prvostopenjsko obvestilo, ki bo zelo jasno povedalo, da se nahajate na območju poplav, evakuirajte se v višje nadstropje oziroma višje ležeče predele, spremljajte lokalne medije in informacije,” je dejal.
Ko pa govorimo o nekaterih potencialnih zadevah, ki bi se lahko zgodile oziroma niso tako neposredno ogrožajoče, pa gre to predvsem v kategorijo druge oziroma tretje stopnje.
Vsa sporočila bodo poslana v več jezikih, primarni jezik bo slovenščina, sekundarni jezik pa bo na podlagi dogovora na ravni EU angleščina. Kot je dejal Stošicki, bo v Sloveniji na posameznih območjih Primorske oziroma Prekmurja obveščanje potekalo tudi v italijanščini oziroma madžarščini.
Z današnjim dnem je na vladnem portalu gov.si zaživela tudi posebna spletna stran, na kateri je podrobno predstavljeno delovanje sistema. Spletna stran je dostopna prek povezave sta.si/qaY4TT.
Preden bo sistem zaživel, bo potekalo tudi javno testiranje. Način, čas in obseg javnega testiranja je še stvar dogovora. “V prvem koraku morajo biti testi opravljeni znotraj posameznih mobilnih operaterjev v zaprtih, varnih prostorih, da s tem ne vznemirjamo prebivalstva,” je pojasnil Stošicki.
Po besedah državnega sekretarja Kranjca bo javno testiranje predvidoma potekalo septembra.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v javnem razpisu za financiranje vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja sistema javnega obveščanja in alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil odobrilo sredstva štirim telekomunikacijskim operaterjem, in sicer družbam T-2, A1 Slovenija, Telemach Slovenija in Telekom Slovenije.
Pri tem se je družba Telekom Slovenije v dogovoru z ostalimi operaterji obvezala, da bo vzpostavila glavne dele sistema javnega obveščanja, ki bodo v skupni uporabi.
Vrednost pogodbe za vzpostavitev sistema, ki je bila sklenjena s Telekomom Slovenije po besedah Kranjca znaša 2,1 milijona evrov. Pogodbe za vzdrževanje in obratovanje tega sistema v obdobju naslednjih petih let, ki so bile sklenjene z vsemi štirimi operaterji, pa skupaj znašajo 2,4 milijona evrov.
Slovenija je med redkimi članicami EU, ki še niso uvedle tovrstnega sistema obveščanja. To je v EU obvezno od leta 2022, uredbo pa je komisija izdala že leta 2018.
Vir: STA
