Fiskalni svet je v danes objavljeni redni mesečni informaciji opozoril na gibanje proračunskih prihodkov in odhodkov brez upoštevanja interventnih ukrepov. V tej primerjavi so se namreč prihodki v primerjavi s prvimi petimi meseci lani zmanjšali za 0,8 odstotka, odhodki pa povečali za 13,3 odstotka.
Kot ključni razlog za letošnjo slabšo dinamiko prihodkov je izpostavil nižje obračune davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Rast prihodkov od dohodnine se je upočasnila na 5,6 odstotka, k čemur prispevata tudi nižja rast mase bruto plač ter dejstvo, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo, v lanskem letu pa ne.
Tudi rast prihodkov od DDV je z 1,6 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani, kar fiskalni svet povezuje z upočasnjeno gospodarsko aktivnostjo. Prihodki od trošarin so medletno nižji že od začetka lanskega leta. Prihodki iz evropskega proračuna so bili zaradi počasnega črpanja sredstev iz finančne perspektive 2021-2027 v prvih petih mesecih letos za 27,6 odstotka nižji kot pred letom.
Dinamika vseh ključnih kategorij prihodkov se upočasnjuje, je opozoril fiskalni svet. Ocenjuje, da bi se morala za uresničitev projekcij iz veljavnega proračuna njihova rast v preostanku leta precej okrepiti.
Na drugi strani je okrepljena rast odhodkov široko osnovana, največ k njej prispevajo višji stroški dela ob uvajanju novega plačnega sistema. V prvih petih mesecih so bili za 9,9 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Fiskalni svet pričakuje, da se bo njihova rast še dodatno okrepila zaradi naslednje uskladitve, predvidene v oktobru.
Pomembno so k rasti odhodkov prispevale še subvencije v kmetijstvu, obresti, transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu ter plačila v proračun EU. Izdatki za blago in storitve ter transfer v pokojninsko blagajno sta bila medletno višja za okoli desetino, je opozoril fiskalni svet.
Investicije pa se nasprotno znižujejo od začetka lanskega leta, pretežno zaradi upada evropskih sredstev. Medletno so najbolj upadle investicije v vodni sektor in državne ceste, medtem ko so se investicije v obrambo povečale za skoraj 40 odstotkov.
Prilivi v sklad za obnovo po poplavah avgusta 2023 so v prvih petih mesecih znašali 200 milijonov evrov in konec maja je sklad razpolagal z okoli 700 milijonov evrov. V tem obdobju je bilo iz sklada izplačanih 59 milijonov evrov. V prvih petih mesecih je bila tako za obnovo realizirana le dobra desetina vseh predvidenih odhodkov, ki naj bi po razpoložljivih programih v celem letošnjem letu znašali skoraj 600 milijonov evrov, je še zapisal fiskalni svet.
Vir: STA
