Športnovzgojni karton je eden najbolj celovitih nacionalnih sistemov spremljanja telesne zmogljivosti mladih na svetu. Letošnji rezultati razkrivajo, da je najbolj izrazit razkorak viden v koordinaciji, mišični moči in gibljivosti, ki so še vedno več kot pet odstotkov nižji kot 2019.
Trendi po pandemiji so v zadnjih petih letih v upadanju in niso na ravni predkoronskih časov. Letos so v statistiki prvič gledali iste otroke v primerjavi s prejšnjim letom, 116.000 otrok med 7. in 19. letom starosti.
Analiza razvoja je v enem letu razkrila izrazit upad gibalne učinkovitosti pri fantih in stagnacijo pri dekletih, hkrati se še poglabljajo razlike med zelo zmogljivimi in šibkimi. Trenutno so obdelali podatke več kot 60 odstotkov otrok in mladostnikov, ki kažejo, da posledice protikoronskih ukrepov še niso izzvenele.
Telesna zmogljivost fantov je še vedno za več kot štiri odstotke, deklet pa za več kot sedem odstotkov nižja kot 2019. Skrbi predvsem dejstvo, da se je po lanski stagnaciji letos trend obrnil navzdol.
“Že lani smo zaznali, da se je prvi trend izboljšanja po epidemiji ustavil, zaznali smo stagnacijo in nanjo opozorili. Letos je ta na žalost prerasla v nazadovanje. Prišlo je do upada gibalne učinkovitosti otrok. Indeks gibalne učinkovitosti je bolj upadel pri fantih, pri dekletih smo skoraj na istem kot leto prej,” je na današnji konferenci dejal Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK in redni profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.
“Največje negativne trende smo zasledili pri treh gibalnih sposobnostih, gibljivosti, eksplozivni moči in hitrosti izmeničnih gibov, kar ni povsem običajno. Tudi v preteklih letih nismo zaznavali sinhronih poslabšanj pri teh treh sposobnostih. Tokrat se je zgodilo, da je hkrati upadla moč in gibljivost, kar je nenavadno in kaže na to, da so otroci verjetno bolj napeti, kljub temu, da so na bistveno nižji ravni kot pred korono,” je dodal Starc.
Posledično se krepi nov skrb zbujajoč trend – naraščanje stresa, agresije in medvrstniškega nasilja. Tu ima šport posebno moč.
Luka Vuković, nekdanji reprezentant v judu in športni pedagog, ki je več kot desetletje delal z mladostniki, je izpostavil, da se mladi s športom naučijo reda, strukture ter občutijo zadovoljstvo in potrditev o dosežkih. Imajo tudi manjše tveganje, da bodo frustracije reševali z nasiljem.
“Ko sem prišel v neko ekstremno situacijo na dnevni ravni, kjer je bila agresija, sem skušal vpeljati šport kot neko orodje za kontrolo njihovih čustvenih stanj. Vidiš, da otrok nosi neko breme družine, ki ga ne zna izraziti na lep način. Vpeljal sem borilne športe s pravili in izkazalo se je, da so odložili to breme in odhajali zadovoljni,” je izkušnje pri delu z mladimi predal Vuković.
Da šport deluje kot obramba pred lastnimi impulzi, je dejal tudi Jakob Nedoh, najboljši slovenski borec mešanih borilnih veščin: “Moj šport je na prvi pogled brutalen in nasilen, a to ne pomeni, da smo takšni tudi mi, ki se z njim ukvarjamo. Naučil me je nadzorovati čustva, kako sprejemati in dajati udarce brez čustvene podlage. Zato mi je cilj, da svoje veščine in znanje merim izključno znotraj ringa. Niti na pamet mi ne pade, da bi jih uporabljal nekje zunaj. Zunaj skušam biti najboljši zgled mladim in vsem, ki me spremljajo.”
Na konferenco se je iz tujine z nagovorom oglasila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar: “Podatki vsako leto bolj prepričljivo kažejo, da sta gibanje in telesna aktivnost ena najpomembnejših dejavnikov zdravja. V današnjem šolskem okolju je še bolj pomembno, da telesna dejavnost izboljšuje duševno zdravje in zmanjšuje napetosti. Šport je najboljša učilnica empatije, spoštovanja in odgovornosti. Zato se tudi jaz pridružujem apelu: z več športa bo manj nasilja.
Vir: STA
