Za popoplavna dela je letos na voljo 400 milijonov evrov, je spomnil Novak in dodal, da se bodo morale občine dobro pripraviti za drugo fazo obnove in porabo teh sredstev. Nekatera v poplavah prizadeta podjetja po njegovih besedah ne potrebujejo dodatnih sredstev, saj so precenila potrebe po obnovitvenih delih. Po njegovih besedah bodo zato ta sredstva zmanjšali ali prerazporedili, če jih ne bo mogoče porabiti za popoplavna dela.

Minister od občin pričakuje, da še bolj profesionalno pristopijo k pripravi ustrezne dokumentacije za posamezne projekte in da se pri tem ne izgovarjajo na birokracijo.

Država po njegovih besedah po izvedbi nujnih intervencijskih ukrepov, ki so se končala junija lani, vlaga v obnovo in dolgoročno protipoplavno zaščito, ki mora biti izvedena premišljeno. Spomnil je, da je vlada sprejela petletni program popoplavne obnove do leta 2028, ki vključuje obnovo vodotokov in zaščitnih objektov.

Minister je pozval k sodelovanju gospodarstva, vlade in lokalnih skupnostih pri obnovi in umestitvi gospodarskih con ter k partnerstvu slovenskih inženirskih in gradbenih podjetij s podjetji iz sosednjih držav, s katerimi bi lahko skupaj okrepili zmogljivosti pri projektiranju in izvedbi del, a še vedno pod vodstvom slovenskih podjetij.

Tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic je ocenil, da je bilo v dveh letih opravljeno veliko delo, pri čemer je izpostavil predplačila tako občinam kot fizičnim in pravnim subjektom.

Priznal je, da bi določene postopke na ravni države lahko tudi nekoliko pospešili, pri čemer pa je izpostavil problem pomanjkanja kapacitet. Po njegovih pojasnilih sicer določenih postopkov ni mogoče pospešiti, saj je treba poskrbeti za kakovostno izvedbo del popoplavne obnove in zaščite za prihodnje.

Izpostavil je tudi izziv plazov v Zgornje Savinjski dolini in Koroškem, ki zahtevajo kompleksno in dolgotrajno sanacijo. Glede umeščanja v prostor je pojasnil, da so to zahtevni postopki, saj si želijo, da so tako stanovanjski kot poslovni objekti umeščeni na dolgoročno varne lokacije.

Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov je izpostavil, da je ministrstvo leta 2023 iz solidarnostnega sklada EU prejelo 100 milijonov evrov, lani še dodatnih 382 milijonov evrov, od tega pa je bilo za izvajanje projektov obnove že namenjenih 370 milijonov evrov. Preostanek bo porabljen v tem in prihodnjem letu, je napovedal.

Pomemben del teh sredstev bo poleg popoplavne obnove namenjen za protipoplavno obnovo in sistem obveščanja ob naravnih nesrečah, je še dejal Đurov.

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je pristojne opozorila, da se občine še vedno soočajo z zahtevnimi administrativnimi postopki pri izvajanju projektov popoplavne obnove, ki otežujejo prijave projektov in podaljšujejo čas obnove. Poleg tega težavo predstavlja tudi pomanjkanje izvajalcev gradbenih del.

Za črnjansko občino in njeno prebivalstvo je pomembna čimhitrejša obnova cestne infrastrukture in vzpostavitev interneta ter mobilnega signala, pravi Lesjak.

Županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik je poudarila tudi nujnost prihodnje protipoplavne zaščite. Kot je poudarila, na terenu najbolje vedo, kaj potrebujejo. Veseli so bili predplačil s strani države. A sedaj se borijo z vsemi birokratskimi postopki, ki so zahtevni in dolgotrajni, je dejala.

Potrebujejo tudi ustrezno protipoplavno zaščito, kot so vzpostavitev zadrževalnikov na različnih območjih. To bo ljudem in podjetjem po besedah Potočnikove zagotovilo varno prihodnost za življenje in delo v Zgornje Savinjski dolini.

Direktor nazarske družbe BSH Hišni aparati Matija Petrin je dodal, da je bila obnova proizvodnje zahtevna, saj je potekala leto in pol, a so jo izkoristili tudi za posodobitve. Dejal je, da nujno potrebujejo dolgoročno stabilno protipoplavno zaščito v Zgornji Savinjski dolini in dokončanje ključne infrastrukture za povezljivost regije s svetom.

Petrin si ne zna predstavljati, kaj bi še ena takšna poplava, kot je bila leta 2023 pomenila za podjetje, “najbrž bi to pomenilo odhod iz tega dela Savinjske doline”.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija Vesna Nahtigal je ocenila, da je bilo gospodarstvo v mesecih po poplavah vseskozi aktivno pri sanaciji, vzpostavljanju proizvodnje, iskanju rešitev in opozarjanju na nujnost hitrih, jasnih in preglednih ukrepov.

Potrebujejo javen, usklajen seznam sanacijskih projektov z roki, učinki in nosilci. Postopke na državni ravni je treba pospešiti. Gospodarstvo ostaja partner, a pričakujejo konkretnost, hitrost in sodelovanjem, je še dejala Nahtigal.

Današnje srečanje gospodarstva in lokalnih skupnosti s predstavniki vlade sta pripravila Koroška gospodarska zbornica in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica.

Vir: STA