Financiranje pokojnin predstavlja temelj sistema socialne varnosti. V Sloveniji temelji na t. i. pretočnem pokojninskem sistemu, kjer zaposleni iz svojih plač prispevajo sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta sredstva se stekajo v blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in se nato porabljajo za izplačilo pokojnin sedanjim upokojencem.

Pomemben steber stabilnosti pokojninskega sistema predstavlja tudi državni proračun. Ker zbrani prispevki za socialno varnost ne zadoščajo za izplačilo vseh pokojnin, razliko pokrije država z dodatnimi proračunskimi sredstvi. V letu 2024 je bilo tako za pokojnine namenjenih približno 1,4 milijarde evrov iz proračuna, kar pomeni okoli 9 odstotkov vseh proračunskih izdatkov.

Poleg tega država iz proračuna poravnava prispevke za nekatere skupine zavarovancev – med drugim za samozaposlene v kulturi, katerim je priznana pravica do plačila prispevkov, za prejemnike starševskega nadomestila, rejnike ter brezposelne. S tem omogoča širšo vključenost prebivalstva v pokojninski sistem in prispeva k zmanjševanju tveganja socialne izključenosti starejših.

V letu 2024 je bilo 999 tisoč oseb vključenih v obvezno pokojninsko zavarovanje, medtem ko je 643 tisoč ljudi prejemalo pokojnino iz tega naslova. Razmerje med številom zavarovancev in prejemnikov pokojnin je tako znašalo 1,55, kar pomeni, da je bilo na vsakega upokojenca manj aktivno zaposlenih kot leto prej.

Zaradi staranja prebivalstva in drugih demografskih sprememb je v pripravi sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta predvideva postopno zviševanje starosti za upokojitev, ob hkratnem ohranjanju pogoja 40 let pokojninske dobe. Večina sprememb bo uvedena do leta 2035. Novela prinaša tudi bolj prilagodljive možnosti upokojevanja in večjo preglednost pri usklajevanju pokojnin. Glavni namen reforme je zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema ter omogočiti dostojne pokojnine za prihodnje generacije.

Vir: gov.si