Obseg mladoletniške kriminalitete, ki jo zagrešijo osebe, stare od 14 do 18 let, je več let upadal, zadnji dve leti pa število ovadenih mladoletnikov narašča. Po besedah profesorice kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Katje Filipčič narašča blaga, lažje nasilna kriminaliteta. Za povečanje števila ovadenih mladoletnikov je po njenem mnenju lahko kriva tudi večja pozornost na nasilna ravnanja mladih in pogostejše prijave.
“V javnih razpravah o vprašanju mladoletnikov in odgovornosti mladoletnikov se pojavljajo stališča, da je današnja mladina nevarna, da je vedno bolj nasilna in da je zato treba nekaj korenitega spremeniti. Iz teh podatkov takšnih zaključkov ni mogoče narediti,” je prepričana.
Slovenija se je leta 2008 zavezala, da bo sprejela poseben zakon o obravnavanju mladoletnih storilcev, kar pa se v zadnjih 17 letih ni zgodilo. Na ministrstvu za pravosodje so predlog novega zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj januarja letos dali v javno razpravo. Janja Plevnik z ministrstva za pravosodje je pojasnila, da so pred pripravo predloga zakona s strokovnjaki Sveta Evrope in domačimi strokovnjaki opravili tudi obsežno analizo, v okviru katere so prejeli priporočila, ki so bila izhodišče za pripravo predloga zakona.
V javnih razpravah se pojavljajo tudi mnenja, da bi bilo treba starost za kazensko odgovornost znižati s 14 let na nižjo starost, česar pa predlog novega zakona ne uvaja. Direktorica ljubljanskega svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Mateja Hudoklin je na današnji okrogli mizi poudarila, da nižanja starostne meje absolutno ne podpira. Če otrok ni zrel in nima razvite sposobnosti za samonadzor in presojo svojega ravnanja, mu ne bo pomagala nobena sankcija, je prepričana.
“Primarna družina igra ključno vlogo pri razvoju otrok in če ne bomo razmišljali v smeri, da je treba vseeno podpirati te družine, ki so bolj ranljive, bomo imeli samo še več težav. Javne razprave o idejah za nižanje kazenske odgovornosti so bile res zelo poenostavljene in z zgrešenimi argumenti,” je zatrdila Hudoklin.
Pozivom o znižanju starosti za kazensko odgovornost nasprotuje tudi vrhovna državna tožilka Mirjam Kline. Pri tem je posvarila pred poseganju v zakonu zaradi redkih primerov odklonilnih ravnanj, ki se zgodijo v določenem obdobju. Poudarila je tudi, da ne drži, da se z otrokom, ki stori kaznivo dejanje, nič ne zgodi, saj v družino vstopi center za socialno delo. Ta ugotavlja, kaj je na otroka vplivalo, da je storil to ravnanje, v najhujšem primeru pa center otroka celo odstrani iz družine.
Vir: STA
