Na včerajšnji dan leta 1875 je posestnik z Dunaja Franz Mages v bližini zdajšnjega jaška Škale naletel na glavni sloj premoga. S tem odkritjem je postavil temelje Premogovnika Velenje, zato ga štejejo kot začetnika industrijskega premogovništva v Šaleški dolini, so sporočili iz premogovnika.
Rudarstvo je v vseh teh letih dodobra preoblikovalo Šaleško dolino iz kmetijske v industrijsko. Rudarji so zgradili mesti Velenje in Šoštanj, rudarstvo pa je pustilo močan pečat tako v družbi kot tudi v kulturi, je ob jubileju za medije dejal generalni direktor premogovnika Mavec, ki bo slavnostni govornik na nocojšnji slovesnosti. Spomnil je tudi na zahtevnost rudarskega poklica in nedavno hudo rudniško nesrečo v premogovniku.
“Biti rudar je način razmišljanja, je način življenja, je način, ki je prežet s tovarištvom, solidarnostjo in seveda predanostjo skupnosti. Rudarji že dolgih 150 let naravi jemljemo njene podzemne zaklade in včasih narava v vsej svoji krutosti pokaže zobe in tako nas je v začetku letošnjega leta zaznamovala globoka bolečina zaradi tragične nesreče, ki je vzela življenje kar trem našim sodelavcem,” je ob jubileju za medije dejal Mavec.
Kot opomnik na najvišji davek, ki ga je skozi zgodovino zahtevalo rudarjenje v Šaleški dolini, bodo v čast in spomin vsem preminulim rudarjem, ki so v teh desetletjih izgubili življenje v jami, letos postavili spominsko obeležje, napovedujejo v premogovniku.
Praznovanje bodo obeležili tudi z izdajo jubilejne poštne znamke, priložnostnega žiga in razglednice. Razstava znamk bo postavljena v Beli garderobi Muzeja Premogovništva Slovenije. Skupaj z lokalno skupnostjo, zavodi in društvi, ki delujejo v tem okolju, ob jubileju pripravljajo številne razstave, koncerte, srečanja in druge dogodke. Osrednja prireditev bo 28. junija v okviru praznovanja rudarskega praznika s prireditvijo Skok čez kožo.
Odkritje premoga leta 1766 je v začetku 19. stoletja privabilo v Šaleško dolino prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so poskušale z organiziranim izkoriščanjem lignita. Leta 1844 so Zagorski premogokopni družbi podelili prvi pridobivalni pravici, in sicer za Rov Marijinega vnebovzetja in Velenjski rov. Vendar zametki premogovnika niso prinašali pričakovanih dobičkov.
Leta 1870 je v Šaleško dolino prišel Franz Mages, ki je želel poiskati morebitne večje zaloge premoga globlje pod površjem. Kljub začetnim neuspehom je vztrajal z raziskovalnim vrtanjem in 11. aprila 1875 so na globini nekaj več kot sto metrov naleteli na lignitni sloj. Ko so sloj prevrtali, so izmerili debelino okoli 37 metrov, kar je preseglo vsa pričakovanja. Najdba glavnega lignitnega sloja je omogočila nastanek premogovnika, zato velja 11. april 1875 za uradni začetek industrijskega pridobivanja premoga v Šaleški dolini.
Vir: STA
