Med davčnim dolgom zaradi neplačanih prispevkov, ki je zapadel lani in ga je bilo konec leta 2024 nekaj nad 39,9 milijona evrov, je bilo aktivnega dolga skoraj 37,4 milijona evrov, pogojno izterljivega dolga pa nekaj nad 2,5 milijona evrov. Aktivni dolg se je v primerjavi z letom prej zvišal za 1,9 odstotka, pogojno izterljivi dolg pa zmanjšal za 3,5 odstotka, izhaja iz poročila Finančne uprave RS (Furs) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za lani. Z njim se je danes seznanil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).
Za aktivni dolg je značilno, da lahko davčni organ zoper dolžnike izvaja vse oblike izterjave, predvidene v davčni zakonodaji. Medtem je pri pogojno izterljivem dolgu poplačilo v največji meri odvisno od dinamike in zaključka sodnih postopkov, denimo prisilne poravnave in stečaja.
Zaradi samoprijav, pozivov za predložitev obračunov davčnih odtegljajev in kontrol obračunov so lani skupno zbrali nekaj nad 62,3 milijona evrov ali 17,6 odstotka manj kot leto prej, skupni učinek inšpekcijskih ukrepov pa je znašal nekaj več kot 12,3 milijona evrov ali 15,5 odstotka manj kot leto prej.
Furs je lani v prekrškovnem postopku v zvezi s prispevki za socialno varnost izdal 299 odločb o prekršku, znesek izrečene globe pa je presegel milijon evrov. Izrekel je tudi 21 opominov. Na državno tožilstvo je medtem vložil 28 kazenskih ovadb zaradi suma, da so bile kršene temeljne pravice delavcev, sta na današnji seji sveta Zpiza povedali predstavnici Fursa.
V razpravi je predstavnik sindikatov v svetu Zpiza Aljoša Čeč dejal, da so aktivnosti Fursa v zadnjih letih obdrodile sadove. Primerjava med poročiloma za leto 2017 in za leto 2024 namreč kaže “dva različna svetova”, je pohvalil. Predstavnik delodajalskih združenj v svetu Dušan Bavec pa je v danes predstavljenem poročilu pogrešal podatke o ukrepih proti sivi ekonomiji. “Fušarjev”, ki so nelojalna konkurenca, je namreč precej, je opozoril.
Dušanka Uhan s Fursa mu je odgovorila, da je Furs lani opravil skoraj 7700 nadzorov s področja zaposlovanja in dela na črno. Izvedli pa so tudi druge aktivnosti, je opomnila. Po njenih besedah so v nadzorih ugotovili več kot 2200 kršitev.
V nadaljevanju seje je svet Zpiza sklenil, da najnižja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine od 1. januarja znaša 1219,95 evra. Če pa so odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena pokojninskega zakona iz leta 2012, ki določa postopke pred uveljavitvijo tega zakona, ta osnova znaša 893 evrov. Najvišja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine medtem od 1. januarja znaša 4879,80 evra. Če pa so odmerjene na podlagi omenjenega tretjega odstavka, ta osnova znaša 3572 evrov.
Nadomestila za invalidnost, nastalo letos, se od 1. januarja odmerijo najmanj od osnove, ki znaša 774,67 evra. Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo letos, pa se od 1. januarja odmeri največ v višini 3098,67 evra.
Del vdovske pokojnine, uveljavljen letos, od 1. januarja znaša največ 142,73 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljenega v istem obdobju, pa največ 3098,67 evra.
Prav tako so na seji za objavo v Uradnem listu pripravili javni razpis za delitev sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencem in invalidom v letošnjem letu. Razpisana sredstva skupno znašajo 300.000 evrov.
Vir: STA
