GZS je ob sprejemu zakona, po katerem bodo gospodinjski odjemalci električne energije za januar in februar letos plačali nižjo omrežnino v najdražjem časovnem bloku po novi omrežninski metodologiji, izrazila razočaranje, da po mesecih razprav in strokovnih argumentov politika in Agencija za energijo nista našli ustreznih rešitev za omilitev visokih stroškov omrežnine po novem sistemu tudi za gospodarstvo.
Zbornica zato poziva vlado k ustreznemu ukrepanju, agencijo kot regulatorja pa poziva k čimprejšnji celoviti analizi učinkov predlogov sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles in k pripravi povsem novega omrežninskega akta “z ustreznejšo metodologijo z upoštevanjem potreb gospodarstva”.
“Ob tem je nujno zagotoviti večletno prehodno obdobje in postopen dvig tarif, da se gospodarstvo lahko ustrezno prilagodi. Hkrati je treba pri oblikovanju rešitev upoštevati posebnosti gospodarstva,” je v sporočilu za javnost zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Opozorila je na po njenih besedah nerazumevanje vladajoče politike do gospodarstva, zlasti energetsko intenzivne industrije, ki da je bistvenega pomena za prihodnjo rast in razvoj države.
EU po njenih navedbah jasno prepoznava pomen energetsko intenzivne industrije kot temelja širšega gospodarstva in zato kot eno izmed prednostnih nalog postavlja zagotovitev sprejemljivih cen energentov za delovanje gospodarstva. “V Sloveniji pa se zdi, da vladajoča politika ravno nasprotno; ne samo da se ne zaveda pomena te industrije, ampak s svojim ravnanjem prispeva k ugašanju industrijskega sektorja,” je prepričana. Pogoji poslovanja, ki da le povečujejo stroške poslovanja, po trditvah Nahtigal rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije.
GZS je, kot so zapisali na zbornici, nazadnje pred tednom dni predlagala, da vlada, podobno kot je storila za gospodinjstva, začasno razbremeni tudi poslovne odjemalce, in sicer z zmanjšanjem tarifne postavke pri omrežnini za energijo, dokler ne bo uveljavljen nov sistem obračunavanja omrežnin.
Po analizah zbornice je sedanji sistem, ki se je začel uporabljati oktobra lani, še posebej prizadel podjetja, ki delujejo 24 ur na dan in sedem dni v tednu ter so priključena na visoko- in srednjenapetostno omrežje. Na podlagi prejetih računov podjetij so nekatera podjetja na visoki napetosti zabeležila dvig stroška omrežnine za 258 odstotkov, medtem ko se je strošek za nekatera podjetja na srednji napetosti povišala celo do 986 odstotkov, so navedli na GZS.
Zbornica zato pričakuje takojšnje ukrepanje in uresničitev večkrat ponovljenih obljub o iskanju rešitev za gospodarstvo. “Odsotnost odziva bo imela dolgoročne negativne posledice za slovensko industrijo, njeno konkurenčnost in delovna mesta,” so posvarili.
Vir: STA
