Med možnostmi je, da bi se število časovnih blokov na letni ravni zmanjšalo s pet na štiri, na dnevni ravni pa ob dela prostih dnevih s tri na dva, je danes na konferenci Energetika in regulativa ’25 v Ljubljani povedal David Batič iz Agencije za energijo.
Šele podatki za leto 2024 so namreč pokazali vpliv sončnih elektrarn na obremenitev omrežja, in sicer je omrežje v nizki sezoni bolj razbremenjeno, kot je bilo pred leti, tudi v zimski sezoni se kaže določen vpliv, a manjši. Tako proučujejo možnost, da bi razširili cenejši blok sredi dneva (sedaj je med 14. in 16. uro), hkrati bi ob dela prostih dnevih namesto sedanjih treh veljala dva časovna bloka.
V pripravi so tudi spremembe določanja obračunske moči, ki je sedaj določena na podlagi treh konic porabe odjemalca v lanskem zimskem obdobju. Možnosti sta, da bi se po novem moč določila na podlagi več konic porabe v preteklem drsečem obdobju nekaj mesecev ali na podlagi več konic porabe v preteklem mesecu.
Katero od možnosti bi lahko uveljavili, na agenciji še proučujejo. Pri prvi sta prednosti večja stabilnost glede pričakovanih stroškov omrežja oz. pri odjemalcu in spodbuda trajnemu prilagajanju odjema, med slabostmi pa manjša odzivnost stroškov na prilagajanje odjema. Pri drugi pa sta prednosti večja spodbuda začasnemu prilagajanju odjema in lažje razumljiv obračun za odjemalce, slabost pa možnost nihanja stroškov oz. prilivov omrežnine.
Spremembe bi lahko uveljavili z začetkom višje sezone novembra letos ali z letom 2026. Bodo pa spremembe prej v javni obravnavi, napoveduje agencija.
Podatki so sicer pokazali, da sezonsko razlikovanje z višjimi tarifami v bloku 1 prinaša pričakovane dobrobiti sistemu – izmerili so pomembno razbremenitev omrežja v obdobju konic porabe, kar je vplivalo na zmanjšanje inkrementalnih stroškov omrežja, je povedal Batič.
Agencija je tudi ugotovila, da je obdelava 15-minutnih podatkov pametnih števcev kakovostna. Dogovorjeno moč je spremenilo okoli 1500 odjemalcev, od tega okoli 900 gospodinjskih, in 30 odstotkov jih je novodogovorjeno moč preseglo, obračunane je bilo za okoli 523.000 evrov presežne moči. Dogovorjeno moč je preseglo 18 odstotkov odjemalcev, ki pa moči niso spreminjali in jim tako v okviru dveletnega prehodnega obdobja presežna moč ni bila obračunana.
Agencija je že s 1. januarjem letos uvedla enoletno prehodno obdobje tudi za poslovni odjem s priključno močjo nad 43 kilovatov (kW), znižala minimalno moč za poslovni in industrijski odjem s priključno močjo nad 43 kW s 25 na 15 odstotkov, kar vpliva predvsem na sezonske odjemalce, kot so smučišča, ter znižala administrativno določeno moč za odjemalce s priključno močjo do 43 kW brez pametnih števcev. Poleg tega je rok za spremembo dogovorjene moči prestavljen z 8. na 15. dan v mesecu.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je pozdravila namero regulatorja, “da je pripravljen spremeniti določene elemente metodologije in o tem izvesti javno obravnavo”.
Postopek imenovanja novih članov agencije za energijo se nadaljuje, je povedala in dodala, da želijo, da bi se z njihovim imenovanjem “odprl prostor za čimprejšnjo spremembo metodologije v tistih delih, ki jo prepoznavamo kot problematično”.
Vlada po njenih besedah podpira poslanski predlog zakona, ki ga bo v četrtek sprejemal DZ in po katerem bi gospodinjski odjemalci za januar in februar letos v najdražjem časovnem bloku plačali nižjo omrežnino, presežna obračunska moč pa se ne bi obračunala.
“Koalicija se je odločila, da bo ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve in so državi pomagali priti do nekega preboja pri uvajanju zelenih tehnologij, zaščitila tako, da bo, ne da bi posegla v metodologijo ali v višino tarif, vsaj za ta dva meseca nevtralizirala finančni učinek ekscesnih dvigov,” je dejala Seršen. Zavrnila je očitke, da gre za poseg v pristojnosti neodvisnega regulatorja.
Direktorica agencije Duška Godina je glede predloga zakona dejala, da je z vidika evropske zakonodaje in tudi sodne prakse jasno, da “politika, in to velja tako za vlado kot za zakonodajalca, ne sme posegati v izključne pristojnosti nacionalnih regulatorjev, to pa je določanje metodologije za obračun omrežnine in še posebej določanje tarif za uporabo omrežja”. Kot razume, bi zakon posegel ravno v tarife in delno tudi v metodologijo.
Glede morebitnih sprememb pri omrežnini, ki jih proučuje agencija, pa je Godina dejala, da niso posledica pritiskov, ampak “naravna pot in smer” metodologije. Spremembe je treba skrbno pretehtati in jih uvesti preudarno na podlagi javne obravnave, je povedala.
O morebitni pomoči gospodarstvu je Seršen dejala, da so glede na analizo Elesa med največjimi porabniki elektrike zelo velike razlike, tako da ni mogoče uvesti enega ukrepa za vse. Vlada bo o tem razpravljala in proučila tudi možnosti uporabe kakšnih drugih instrumentov, ki niso povezani z omrežnino.
Godina pa je povedala, da bi glede na izračune agencije morala imeti velika večina malih poslovnih odjemalcev na letni ravni, ob nihanju med višjo in nižjo sezono, nižje stroške. Industrija in večji poslovni odjemalci pa bi se morali prestrukturirati in več napora vlagati v učinkovito rabo energije in omrežja.
“Preveč se pogovarjamo le o omrežnini. Omrežnina je tako majhen delež v skupnem strošku za oskrbo z električno energijo, da morajo podjetja, še posebej tista, ki so intenzivnejši porabniki, veliko več energije in časa usmeriti v učinkovito rabo energije, saj lahko pri tem dosegajo veliko večje prihranke,” je dejala.
Vir: STA
