“V Premogovniku Velenje smo še vedno globoko pretreseni zaradi nesreče, ki je vzela življenja trem rudarjem. Iskreno sočustvujemo s svojci in hkrati pozivamo vse, ki v teh dneh na družbenih omrežjih širijo neresnice o tragičnem dogodku, do katerega je prišlo v ponedeljek, 20. januarja 2025 v Jami Preloge, da naj se iz spoštovanja do svojcev vzdržijo komentarjev in prirejanja resnice, dokler ne bodo znane vse podrobnosti inšpekcijskega pregleda.
Prav tako želimo poudariti, da smo za t. i. »Analizo materiala in vdora v Rudniku Velenje« izvedeli preko socialnih omrežij in je nismo pripravljali v Premogovniku Velenje. Po našem vedenju in poznavanju smo prepričani, da za njo ne stoji noben strokovnjak z geomehanskega oz. geotehničnega področja, saj vsebuje vrsto strokovnih nepravilnosti in nesmislov.
Danes sta v Premogovniku Velenje začela obratovati preostala dva odkopa v Jami Pesje ter pripravska delovišča, odkop v Jami Preloge pa do nadaljnjega ne bo obratoval. Kljub številnim zlonamernim in zavajajočim zapisom, predvsem na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih, želimo poudariti, da nihče od rudarjev v Premogovniku Velenje ni odpovedal delovnega razmerja.
Zaradi številnih vprašanj s strani javnosti in medijev, ali bi se dalo tragični dogodek preprečiti, želimo poudariti, da je zagotavljanje varnosti v Premogovniku Velenje temelj našega delovanja in tudi naš ključni strateški cilj. Premogovniki, žal, predstavljajo okolje, kjer je potencialna nevarnost vedno prisotna, ne glede na moderno tehnologijo in sodobno opremo, ki jo premoremo, zato moramo biti vedno pripravljeni na izredne dogodke in posledice, ki jih ti prinašajo. Zaradi zavedanja potencialnih nevarnosti v Premogovniku Velenje stremimo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujemo tveganje na najnižjo možno raven.
Vzpostavljen imamo varnostno-tehnološki informacijski sistem VTIS, ki 24 ur dnevno spremlja vse relevantne parametre v jami, ki so ključni za zagotavljanje varnosti. Izdelan imamo Načrt obrambe in reševanja, v katerem so prepoznane vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa, ter preventivne in kurativne ukrepe v zvezi s tem.
Skladno z zakonom o rudarstvu in zaradi narave našega dela imamo vzpostavljeno Rudarsko reševalno službo, v okviru katere deluje Jamska reševalna četa, sestavljena iz najbolj usposobljenih sodelavcev našega kolektiva, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati ter reševati ljudi in premoženje tudi v najzahtevnejših situacijah – tako je bilo tudi tokrat, ko so reševalci 24 ur dnevno, izmenjaje najprej na 4 ure, dokler je reševanje potekalo še s samoreševalnimi aparati, nato pa na šest ur, pomagali pri reševanju ponesrečenih rudarjev. V Rudarsko reševalno službo Premogovnika Velenje je trenutno vključen 98 članov, od tega je 77 aktivnih jamskih reševalcev in 21 drugih članov (oskrbniki, tehnično vodstvo in vodstvo), ki so podpora reševalcem. Člani imajo ustrezna znanja, so usposobljeni za delo v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči, zato so povezani tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. Jamska reševalna četa Premogovnika Velenje letos obeležuje 118 let delovanja.
Razpolagamo z lastno dimno komoro, v kateri preverjamo usposobljenost članov Jamske reševalne čete za primere reševanja v izrednih razmerah oz. testiramo usposobljenost reševanja z dihalnimi aparati.
Na industrijskem območju PSU Leženj smo za potrebe urjenja svoje Jamske reševalne čete ter premogovniških gasilk in gasilcev izdelali novi požarni rov. Glede na to, da smo zgradili rov, ki je edini takšen v Sloveniji, so zanimanje zanj izkazale tudi druge institucije.
V jami imamo na vseh deloviščih in v vseh izstopnih progah nameščene dihalnike (vir svežega zraka), tako da jih lahko zaposleni, če bi bilo potrebno, takoj uporabijo, vsi zaposleni pa nosijo za pasom samoreševalni aparat, ki ga po potrebi uporabijo.
Zaradi narave in dinamike odkopavanja premoga iz jam Premogovnika Velenje se določeni dogodki koncentrirajo v osrednjem delu jame (steber NOP), v katerem prihaja do sprostitev pritiskov oz. t. i. seizmičnih pojavov ali celo do stebrnih udarov. Tako na površini, kakor tudi v osrednjem delu jame imamo nameščene naprave, ki zaznavajo moč in lokacije teh dogodkov. Sprejeli smo še dodatne ukrepe za zagotavljanje varnosti naših zaposlenih, namestili smo sistem brezstičnega zaznavanja prehodov ljudi v območje stebra NOP, da lahko ob morebitnih dogodkih vedno prepoznamo, koliko ljudi se nahaja v tem območju.
Kljub naštetim ukrepom zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, lahko v jami še vedno pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti – takšen je bil, žal, tudi ponedeljkov tragični dogodek, ki ga globoko obžalujemo. Kljub vsem varnostnim ukrepom in predhodnim raziskavam nesreče s tako tragičnim koncem nihče ni mogel predvideti.“
SZJ Premogovnik Velenje
