“Interventni zakon v tej obliki pomeni dodatno obremenitev lokalnih skupnosti in ni skladen z načeli pravičnega prehoda, zato zakonu nasprotujemo. Zahtevamo, da se vsebina zakona uskladi z lokalnimi deležniki, vključno z občinami, sindikati in predstavniki delavcev, ter da se pred interventnim zakonom, če je le ta iz pravnega vidika res nujno potreben, ali vsaj sočasno obravnavata Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije in Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Tako bomo lahko lokalne skupnosti dejansko izvedle prehod na način, ki bo zagotavljal socialno varnost prebivalcev, stabilnost gospodarstva in trajnostno ter zeleno prihodnost regije,” poudarja župan MOV, Peter Dermol.
Tako kratki roki in predlog za sprejem zakona po nujnem postopku zmanjšujejo možnosti za izvedbo demokratičnega zakonodajnega procesa ter izključujejo zainteresirano javnost, so prepričani na občini.
Predlog zakona, ki je bil javnosti posredovan v javno obravnavo 18. oktobra 2024, predvideva rok za pripombe le pet delovnih dni, kar je glede na obsežen vpliv zakona na delovanje lokalnih skupnosti bistveno prekratko obdobje za skrbno pripravo predlogov. Tako kratki roki in predlog za sprejem zakona po nujnem postopku zmanjšujejo možnosti za izvedbo demokratičnega zakonodajnega procesa ter izključujejo zainteresirano javnost, pravijo na MOV.
Predlog zakona je v nasprotju s temeljnimi načeli Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela januarja 2022.
Strategija predvideva izstop iz premoga do leta 2033, vendar pa predlagani interventni zakon ne zagotavlja potrebnih mehanizmov za pravičen prehod regije. Nasprotno, zakon nalaga dodatne obveznosti lokalnim skupnostim in uvaja sankcije ob njihovem morebitnem neizpolnjevanju, ne da bi predvidel sistemske rešitve in finančno podporo za prehod.
Predlog interventnega zakona ne vpliva le na ogrevanje v Šaleški dolini, ampak tudi na temelje slovenske energetske politike, saj posega v strukturo virov za proizvodnjo električne energije. Zakon ni namenjen zgolj reševanju vprašanja toplotne oskrbe, temveč prinaša temeljno spremembo energetske strategije države, ki že več desetletij zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z energijo. Kar pomeni, da je že naslov zakona napačen, pravijo na občini. “Glede na zapisano vsebino bi se moral imenovati Predlog Zakona o interventnih ukrepih za izločitev Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV) iz skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE),” dodajajo.
Ob tem ponavljajo svojo zahtevo, da se hkrati s sprejemom interventnega zakona, če je ta res nujno potreben, sprejmeta tudi zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije. Le tako bo po njihovem prepričanju zagotovljeno, da bo prehod v regiji potekal skladno z načeli pravičnega prehoda, ki upoštevajo socialno varnost prebivalcev, trajnostni razvoj ter zeleno preobrazbo daljinskega ogrevanja.
“Trenutna vsebina zakona ne zagotavlja ustreznih pogojev za prestrukturiranje regije. Izločitev lokalnih deležnikov, kot so občine, sindikati in predstavniki delavcev, pomeni resno tveganje za uspešnost prehoda. Občinski svet je že večkrat sprejel sklepe, ki zahtevajo usklajenost interventnega zakona z zakonodajo o prestrukturiranju regije, vendar ti sklepi doslej niso bili upoštevani,” so znova pojasnili.
Še vedno, kot pravijo, od pristojnih čakajo tudi dokumentacijo z dokazili, da je izločitev termodivizije iz skupine HSE edina možna odločitev.
SZJ MOV
