Search

Ob dnevu duševnega zdravja o vplivu delovnega okolja na zdravje

"Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu" je osrednja tema in vodilo aktivnosti ob letošnji obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja, ki vsako leto poteka 10. oktobra.
FOTO: pexels

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da zaposleni odrasli za delo porabimo več časa kot za katerokoli drugo dejavnost v svojem budnem času. Ob tem opozarjajo, da lahko delo v neurejenih delovnih pogojih poslabša duševno in telesno zdravje zaposlenih.

Slabo duševno zdravje zaposlenih tudi za delovne organizacije pomeni nižjo produktivnost ter višje stroške zaradi bolniških odsotnosti in fluktuacije. Vse to pa posledično pomeni tudi višje finančne in socialne stroške za celotno družbo.

Eden najpomembnejših dejavnikov duševnega zdravja v delovnih okoljih so psihosocialna tveganja, ki v zadnjem času veljajo za največji izziv varnosti in zdravja pri delu.

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU- OSHA) lahko kar 50– 60 % vseh izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu. Doživljanje prekomernega stresa na delovnem mestu vpliva na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, prekomerno prehranjevanje, več pitja alkohola, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, srčno-žilne bolezni, kostno-mišična obolenja, izgorelost, sladkorna bolezen tipa 2. Delo v slabih psihosocialnih pogojih se povezuje tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami.

V raziskavi je manj kot polovica zaposlenih v EU (v skupini 15-64 let) poročala o izpostavljenosti škodljivim tveganjem za svoje duševno zdravje.

Med najpomembnejša psihosocialna tveganja na delovnem mestu se uvrščajo prekomerna obremenitev pri delu, prenizka stopnja avtonomije, slabi odnosi, slabo obveščanje o organizacijskih spremembah in nejasna vloga. Razvoj tehnologij in druge spremembe delovnih pogojev, npr. digitalizacija dela, prekarno delo, platformno delo in podnebne spremembe, prinašajo tudi nova tveganja, ki jih je treba pri ocenjevanju in obvladovanju upoštevati. Po podatkih Eurostata je leta 2020 malo manj kot polovica zaposlenih v EU (44,6 %) v starostni skupini 15–64 let poročala, da so pri delu izpostavljeni škodljivim tveganjem za svoje duševno zdravje. Med slovenskimi zaposlenimi je bilo takšnih dobra tretjina oziroma 35,8 % zaposlenih.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se v letu 2019 globalno 15 %  delovno aktivne populacije soočalo z duševno motnjo.

Kot dodajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je tudi v Sloveniji breme slabega duševnega zdravja precejšnje, saj so duševne motnje najpogostejši razlog za invalidske upokojitve in s tem za prezgodnji umik s trga dela. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj že nekaj let ostajajo na četrtem mestu po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega. Zaposleni z izkušnjo težav v duševnem zdravju se lahko soočajo tudi s stigmo, ki ovira pravočasno iskanje pomoči, zmanjšuje možnosti za okrevanje in uspešno vračanje na delovno mesto ali pridobitev oz. ohranitev zaposlitve.

Duševno počutje zaveza in odgovornost tako delodajalcev in zaposlenih

Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je zaveza in odgovornost tako delodajalcev kot tudi zaposlenih. Vendar pa imajo ključno vlogo pri zagotavljanju urejenih in zdravih psihosocialnih delovnih pogojev vodstveni in vodilni delavci, še poudarjajo na inštitutu. Zato je bistveno, da zagotovijo pogoje za odkrivanje, prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu. Z urejenimi delovnimi razmerami in ustreznimi ukrepi promocije duševnega zdravja pri delu je psihosocialna tveganja, tako kot vsa druga tveganja, možno preprečevati in uspešno obvladovati v vseh delovnih okoljih, ne glede na vrsto dejavnosti in velikost delovne organizacije, dodajajo.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Dodaj odgovor

Več novic

Gospodarstvo

Necenzurirano: Vonpharma SI toži državo za 12,6 milijona evrov

Podjetje Vonpharma SI, ki je ostalo brez subvencije na razveljavljenem razpisu za prestrukturiranje premogovnih regij, je zaradi neizplačila sredstev, ki bi jih moralo prejeti na podlagi razpisa za spodbujanje velikih...
Družba

Postani Rotakeš štipendist

Člani Rotaract kluba Velenje so tudi letos, že sedmo leto zapored, za dijake in študente razpisali Rotakeš štipendijo....
Družba

Volilno pravico na referendumu bo imelo nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev

Na zakonodajnem referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bo 23. novembra, bo imelo pravico glasovati nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev. Na današnji dan, ko...
Družba

Predlagana aktivacija 37. člena zakona o obrambi: Pomoč Slovenske vojske Policiji pri izvajanju nalog pri širšem varovanju državne meje

Včeraj je Sekretariat Sveta za nacionalno varnost vladi predlagal aktivacija 37. člena Zakona o obrambi. Na podlagi navedenega člena bo lahko Slovenska vojska sodelovala s Policijo pri širšem varovanju državne...

OBVESTILA

Obvestila

Muzej Velenje odprt tudi med prazniki

Muzej Velenje in njegove enote bodo odprte tudi med prazniki....
Obvestila

V petek in v soboto spremenjen prometni režim na pokopališčih Podkraj in Škale

Ob dnevu spomina na mrtve bo promet pri velenjskih pokopališčih potekal enosmerno....
Obvestila

V SB Celje omejili obisk tudi na Travmatološkem oddelku

Zaradi porasta števila hospitaliziranih pacientov z respiratornimi obolenji so v Splošni bolnišnici Celje z današnjim dnem, 30. 10. 2025, sprejeli ukrep omejitve obiskov pacientov na 1 zdravo osebo tudi na...
Obvestila

Mestna tržnica bo na praznični petek odprta

Jutri, na praznični petek, bo mestna tržnica Velenje, ki zaradi prenove Cankarjeve obratuje na dveh lokacijah, odprta....

Zadnje osmrtnice

Spasoje Tešanović

Edvard Učanjšek

Pavla Pinter