Vlada je predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje sprejela novembra lani. Kot je na današnji seji DZ povedal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek, gre za ključen korak k uresničitvi nacionalne strategije izstopa iz premoga ter odgovornega prehoda savinjsko-šaleške regije v novo razvojno obdobje.
Po predlogu bodo prenehali pridobivati premog najpozneje do 31. decembra 2033. Popolna opustitev rudarskih del je predvidena do 30. junija 2045, likvidacija Premogovnika Velenje pa do 31. decembra 2045. “Navedeni roki omogočajo postopno, varno in finančno vzdržno zapiranje enega najzahtevnejših tehničnih objektov v Sloveniji ter zadnjega premogovnika hkrati,” je dejal Gajšek. Prav tako zagotavljajo čas za socialno in gospodarsko prestrukturiranje regije.
Poleg krovnega programa zapiranja do leta 2045 bo zakon določil tudi obvezne dveletne podrobnejše programe, ki bodo po Gajškovih besedah omogočali sprotno prilagajanje tehničnemu stanju, potrebam po kadrih in finančnemu načrtovanju. Predvidene stroške postopnega zapiranja je ocenil na 1,1 milijarde evrov. Od tega se bo velik del prispeval iz lastnih virov Premogovnika Velenje in njegovih odvisnih družb.
Poudaril je, da predlog zakona posebno pozornost namenja zaposlenim. Med drugim so predvideni posebni pogoji za poklicno in starostno upokojevanje delavcev v Premogovniku Velenje in njegovih odvisnih družbah, povišanje odpravnine za presežne delavce, dodatek za zadržanje ključnih kadrov do zaključka zapiralnih del ter programi izobraževanj, prekvalifikacij in nacionalnih poklicnih kvalifikacij. “Ti ukrepi so temelj pravičnega prehoda, ki je osrednje načelo celotnega zakona,” je dejal.
Z zakonom se bo uredilo tudi ravnanje s premoženjem Premogovnika Velenja in odvisnih družb. Stanovanja se bodo odplačno prenesla na republiški stanovanjski sklad, preostale nepremičnine pa se bodo prodajale transparentno z možnostjo predkupne pravice za občine.
Gajšek je zagotovil, da se bodo z zakonom uredili tudi financiranje okoljskih sanacij, prihodnja raba rudniškega prostora ter prenos rudarske reševalne enote na Upravo RS za zaščito in reševanje. “Naš namen je jasen – zagotoviti pravično, varno in finančno odgovorno postopno zapiranje premogovnika Velenje in njegovih odvisnih družb, ki bo regiji dolgoročno prinesla nove priložnosti, ne pa bremen,” je dodal.
O sprejemu zakona bodo poslanci glasovali v torek, pri čemer so mu danes podporo izrekli v poslanskih skupinah koalicije, v SDS bodo glasovali proti, v NSi pa mu ne bodo nasprotovali. Prav vsi pa so izpostavili v dokumentu zapisane socialne ukrepe.
Predlog zakona ne ureja zgolj tehničnih in organizacijskih vidikov zapiranja rudnika, temveč vzpostavlja jasen družbeni, socialni in razvojni okvir za pravičen izstop iz premoga, je dejal Miha Lamut (Svoboda). “V središče postavlja človeka, delavca in prav to je njegovo temeljno sporočilo,” je dodal. Predvidene socialne ukrepe je označil za obsežne, jasne in nadstandardne v primerjavi s splošno delovnopravno zakonodajo.
Nataša Sukič (Levica) je v predlogu zakona zapisani scenarij vzporedne proizvodnje premoga in izvajanja zapiralnih del do leta 2033, nato prenehanja proizvodnje in nadaljevanja izvajanja zapiralnih del označila kot edino primerno rešitev za postopen in družbeno odgovoren zaključek proizvodnje premoga v Velenju. “Gre za socialno pravičen zeleni prehod,” je dejala.
Sprejem zakona je po besedah Janje Rednjak (SD) nujen. “Zakon jasno določa faze zapiranja, časovnice, odgovornosti države in koncesionarja ter pravice zaposlenih,” je naštela. Najpomembnejše za poslance SD pa je, da se bomo s tem zakonom izognili socialni katastrofi. Zapiranje brez zakona bi pomenilo tveganje nenadzorovanega odpuščanja, neenakih obravnav zaposlenih in prelaganja bremen na posameznike in lokalne skupnosti, je povedala.
Ker vsebuje rešitve, ki zaposlenim zagotavljajo dostojno, predvidljivo in pravočasno obravnavo v času zapiranja premogovnika, v NSi sprejemu zakona ne bodo nasprotovali. Je pa Vida Čadonič Špelič dejala, da predlog zakona temelji na več predpostavkah, ki v tem trenutku niso zagotovljene. Izvajanje javne službe oskrbe s toploto Šaleške doline je denimo zagotovljeno le do aprila 2027. “Pravičen izstop iz premoga ni le zapiranje rudnika, temveč je odgovornost do življenja vseh ljudi oziroma celotne regije,” je opozorila.
V SDS bodo po besedah Jožefa Jelena glasovali proti. “Čeprav zakon vzpostavlja formalni okvir zapiranja, odpira več pomembnih vprašanj, na katera ne daje dovolj jasnih, zavezujočih in dolgoročno stabilnih odgovorov,” je pojasnil. Med drugim je opozoril, da ne ponuja popolnega vpogleda v konkretne časovnice, obseg zapiralnih del in natančne letne finančne obveznosti države. Tako kot v NSi tudi v SDS opozarjajo na vprašanje povezave med zapiranjem Premogovnika Velenje in dolgoročno energetsko oskrbo v Šaleški dolini.
Vir: STA
